Pisca luknje sva minuli vikend doživela sanje – ne tistih, da brcava žogo z Ronaldinhom, ali tistih, da sva na Playboyevi zabavi – ampak tiste, ko v živo poslušava The Killerse.
O WoW-u že dolgo nisem nič napisal, zadnje javljanje je bilo lani, ko sem še začenjal in nisem imel še niti cele igre. Od takrat se je mnogo spremenilo.
Moj hunter je seveda zlevelan do 70, trenutno pa je v fazi gearanja. In to je eden izmed razlogov, da sem se odločil za ta prispevek - danes sem dobil namreč epic rokavičke iz 4. PVP sezone. To pomeni najboljše možne! Razvoj lahko vsi skupaj spremljate tukaj. Zdaj iščem nekoga, ki mi bo na te čudovite rokavičke za primerno plačilo želel enchantat +15 agility, se kdo z Balnazzarja javi? 
Verjamem da ste vsi že mislili, da smo umrli. Pa nismo!
Martin je v prispevku o prihodu v Miami vstavil zloveščo kodo, ki je skorajdane sesula stari blog. Vsebino sem s pomočjo mojega elitnega hitech znanja uspel rešiti, vendar je stari izgled kljub temu preminil. Za posledicami strelnih ran, ki si jih je zadal sam.
Ja, vrnili smo se iz Amerike, bolj ali manj živi in zdravi. In ja, tudi blog je nekoliko drugačen in spremenjen. Je pa res, da je izginil zadnji prispevek, zato M na tem mestu pozivam, da ga napiše znova, v bistvu lahko povzame kar celotno dogajanje zadnjih dni, ki smo jih prebili v Miamiju.1
[↩]Po celem mesecu potepanja po Mehiki, bi bilo skrajno nenavadno in celo smesno, ce ne bi naleteli na policijo. Se posebej, ce se ve, da z mano potujeta znana huligana, M in Jero
Klik za nadaljevanje »
Bil je popolnoma obicajen vecer. Kompanjerosa sta se zaradi utrujenosti odlocila iti domov nekoliko prej, sam pa sem popil se “una cerveza mas, por favor”. Tik pred odhodom me je cakajocega na avtobus nase opozoril nekoliko prepoln mehur. Nazaj v bar se mi ni ljubilo zaradi gnece - drevesa za lokalom so se zdela idealna resitev. Ko sem ze zacel odpenjati pas, pa za seboj zaslisim sireno “UIUI” in zacutim roko, ki me ni nic kaj nezno potrepljala po hrbtu.
Prvi vecer Cancuna smo doziveli kar se klubske scene tice maksimum. Po nasvetu kelnarja, ki nam je po spodobni ceni enega dolarja prinasal Coronito, smo se odlocili vecer preziveti v Coco Bongu. Ne dovolj informirani smo se tja odpravili brez posebnih pricakovanj - Rok je tako oblekel kratke hlace - naleteli pa na spektakel brez primere. Coco Bongo je “Las Vegas sredi Cancuna”, kot ga poimenuje New York Times. In to cisto resnicno. Klub v stilu amfiteatra, ki sprejme cca 2000 ljudi se vsako noc napolni do zadnjega koticka in se malo cez (to zna sicer bit malo motece). Na sredini je 5×5 velik oder, pod stropom pa se en malo vecji. Priblizno vsaka tretja pesem je tako gledalisko obarvana, saj na odre pritecejo razni liki - tako smo videli Spidermana, Elvisa, Ray Charlsa, Neota iz Matrice, Queene, Masko .. res izpade fenomenalno! V bistvu je to neke vrste gledalisce z lepimi, v katerem tocijo alkohol. Med drugim je to tudi kraj, kjer MTV oranizira svoje zabave z gosti tipa Shakira. Za boljso predstavo lahko v Youtube vpisete ”Coco Bongo Cancun”. Za enkrat cisto super, ceprav drugic vec ne bi sel - na splosno mi masovke ne disijo.
Po dveh dneh smo se tako odlocili zapustiti Cancun in upostevali nasvet Lonely Planeta, naj kot backpackerji gremo na bliznji otok, ki naj bi bil raj za malo denarja. Izkazalo se je za ravno nasprotno - trenutno pisem najdrazjo objavo - 2$ za uro interneta - sploh na celi poti. Hrana - pha - najcenejse je neka italjanska restavracija z picami iz mikrovalovke za 3$ … jutri se tako vracamo nazaj Cancun, kjer nam ostaneta se dva dneva Mehike.
Se javimo spet kmalu - zdaj se gremo malo pordecit na sonce, da nam ne bo kdo slucajno ocital da nimamo barve!
Cancun mislim. Picke in alkohol so enostavno predrage.
Po napornem delu potovanja, ko smo si ogledovali kvazi znamenitosti in lepote Mehike, je zdaj nastopil tisti uzivaski del, ko spustimo v luft ves skozi mesec pristradan denar in se prezabavamo za celo leto, naprej in nazaj.
Da,
- je Mehika 15. najvecja drzava na svetu in da bi pet Mehik pokrilo celotno Evropo
- samostojnost so si izpod Spanske oblasti izborili 1810 in bili kot drzava priznani 1821
- ce so rumeni taksiji zascitni znak New Yorka, so zascitni znak Mexica Cityja zeleni taksiji - hrosci (Volkswagen Beatli), ki so jo jih v Mehiki izdelovali se dolgo potem, ko se je njihova proizvodnja drugod po svetu koncala - se vkljucno z letom 2003
- da v Mehiki znaki za omejitev hitrosti prakticno ne obstajajo. Hitrost v naseljih in na obljudenih predelih uravnavajo z t.i. REDUKTORJI - to so neke vrste lezeci policaji, bolj podobni hribom betona sredi ceste. Njihova velikost se spreminja glede na hitrost, ki je predvidena za kak predel. Tako morajo vozniki v kaksnem naselju vecrat prakticno popolnoma ustaviti avto, drugace bi ze pri minimalni hitrosti podvozje naverjetne ostalo kar na reduktorju, spet drugic pa je reduktor tako majhen da ga prepeljejo z nespremenjeno hitrostjo
- da sta na vsakem kriziscu (semaforiziranem seveda) samo dva semaforja. Vsak uravnava hkrati promet in pesce
- da je crv v tekili cisto navadna marketinska finta. Prodaja tekile je, predvsem med ameriskimi turisti, mocno narasla, ko so v tekile zaceli metat razne zuzelke in jih prodajat kot zdravine ucinkovine. Mehicani tekil s crvi ne pijejo
- da skoraj celoten osrenji del Mehike vkljucno z glavnim mestom lezi na 2000m (tega tudi mi nismo vedeli do nedolgo nazaj - zato tudi malo prehlada)
- da je visek turisticne sezone v Mehiki od novembra do aprila
- da je Playa del Carmen (mestece zraven Cancuna) najhitreje rastoce mesto na svetu
- da je Cancun najbolj turisticna tocka Mehike. Cancun je bil s pomocjo racunalniske simulacije umetno splaniran in zgrajen v 70-ih letih, z namenom, da bi nekoliko razbremenil prevec obljudeni Acapulco, ki pa ga danes za vec kot dvakrat nese v kolicini turistov.
- da je Mexico City najvecje mesto na svetu
- da v Mexico City v predmestjih potekajo odkriti napadi na policijske postalje, ko kak narko mogotec oborozi trop revezev in jih minimalno placa, ti pa nato kot v kaksnih kavbojskih filmih napadejo policijsko postajo. Zanimiva je situacija, ki se je zgodila pred kratkim. Med eno od zgoraj opisanih akcij je policija imela ovaduha v narko vrstah, ki je dovolj hitro obvestil policijsko postajo o prihajajocem napadu, in cisto celotno osebje postaje, z zaporniki z vred, je zbezalo v sosednje okrozje, tako da so “eseji” vkorakali v popolnoma prazno zgradbo
- da je obratovalni cas trgovin, gostiln (razen seveda drzavnih institucij).. v Mexico Cityu od nekje 9.42 pa do 18.47 oziroma, kolikor se tisti dan lastniku pac zljubi
- da liter bencina v Mehiki stane 0,71$, kar je priblizno 114 SIT oziroma 0,47 EUR
- da ce bi pojedel zlicko najbolj pikantne omake na prazen zelodec, bi skoraj gotovo dobil razjedo na zelodcu
- da smo danasnjo turo v Tikal z odhodom ob 3.15 prespali, zato ker sem pozabil uro prestavit na gvatemalski cas (ura manj kot mehiski) in smo se tako prvic zbudili ob 1.45, potem pa zaspali tolko da ne do smrti in vsi preslisali dve budilki
- da v Mehiki Corona (eno boljsih piv po mojem okusu) stane 1$
- da bi frazo “¿Que tal?” se najbolje prevedli z “Kaj zaj?”
- “da so v Palenkeju bili Egipcani in stara Kitajska ljudstva in tam delovali vec sto let, dokler ni v mehiski zaliv padel meteor in izoblikoval Jukatan, ter obenem iztrebil tri tisoc let staro indijansko civilizacijo, ki je kot receno trgovala s celotnim svetom in posnemala staro egipcansko kulturi”
- “da naj bi Tutankomon umrl zaradi prevelikega odmerka kokaina” - obe zgornji trditvi sta bili izreceni iz ust nasega vodica in sta v fazi preiskovanja, ceprav so prepricani da sta resnicni
- da nam se vedno niso nic ukradli
… se nadaljuje …
Cisto spontano in nenamenoma sva si z M ocitno razdelila vloge, tako vecino casa jaz pisem poste z bolj potopisnimi vsebinami, za razliko od mene pa lahko vecino teksta, ki ga zapise M, okarakteriziramo kot neumnosti (malo moram biti zloben, v bistvu so bolj zanimivosti) 1
[↩]
