Malo denarja, malo muzike.
Za ogromno kapaciteto prostora pri podjetju Servage, ki je mimogrede evropsko podjetje s sedežem v Nemčiji, se mi zdi, sem plačal - v primerjavi z ostalimi ponudniki, predvsem iz Slovenije - res minimalno vsoto denarja. Poleg tega, da so izpadi ter počasnost odpiranja strani res pogosti, se jim občasno pripeti tudi to. Malo jim privoščim 
Na srečo zaenkrat tale stran še ni najebala.
Antonio Puerta, odlični, komaj 22-letni nogometaš Seville je po štirih dneh boja umrl v bolnišnici. V soboto, 25. avgusta, na tekmi med Sevillo in Getafejem, se je v 35. minuti zgrudil, ob hitri pomoči soigralcev in medicinskega osebja pa hitro prišel k sebi. Nekaj minut za tem je sam odšel z igrišča v slačilnico, od koder so ga odpeljali v bolnišnico. Puerta naj bi doživel kar 4 srčne infarkte, enega na igrišču, kasneje pa še v slačilnici.
Najbolj si ga bom zapomnil po preigravanju Barceloninih igralcev v finalu evropskega superpokala, kjer je Sevilla zmagala s 3:0, rezultat bi lahko bil precej višji.
Za največji dosežek v njegovem življenju se šteje prečudovit zadetek v pokalu UEFA proti Schalkeju. Tukaj je posnetek:
Torej, naše popotovanje se nepreklicno izteka. Danes je zadnji dan Pekinga in brez pomislekov lahko rečem, da je 8 dni Pekinga absolutno preveč (na začetku je bilo planiranih le 5 dni, ampak zaradi mojih slabih pljuč smo se malo hitreje spustili). V teh dneh smo predelali Lonely planet do te mere, da je ostala neobkljukana samo hiša nekega princa, ki pa baje res ni vredna ogleda.
Čez 8 ur začnem z izpitom ekonomike podjetja…odločal bo o tem, ali se lahko vpišem v 2. letnik. Pa ni edini, v petek pišem še priljubljeno matematiko…šlo bo, mora it, sploh zato, ker sem tokrat predelal cel učbenik.
Mi smo že v polnem zagonu. V treh dneh smo si ogledali Temple of Heaven, Kitajski kongres, Prepovedano mesto, Mingove grobnice, Kitajski zid in danes še summer palace. Dokaj naporno, ampak zelo zanimivo …
Za kitajski zid smo vzeli vodeno turo z vodičem in skupino, ki so jo sestavljali stock broker, planer naftnih ploščadi, dva danska prijatelja in Iranec. Najboljši od vsega pa je bil naš vodič Michael - po Michaelu Jordanu, nas je poučil.
Po dolgem času spet. Torej, vožnja je spet presegla vsa pričakovanja in ne me napak razumet - v pozitivnem smislu. Vse je res ena velika avantura, ki nas dela krepkejše iz dneva v dan:)
Pregledoval sem arhive starih fotk, si jih urejal, ter našel fotografije iz srednje šole, ko smo s sošolci profesorici za nemški jezik na avto postavili sneženega možička. S tičem. Pa se je smejala, saj smo pričakovali, ampak se vseeno bali, da bo malo jezna. No, na koncu se je pa še slikala z Iljotom1.
Danes smo zadnji dan v Lhasi in to pomeni še zadnje nakupe, ki jih imam poln kufer v taki meri, da se postavim v senco pod bljižnje drevo, medtem ko domači vzhičeni letajo od stojnice do stojnice. Danes se naprimer hladim v senci, verjetno z neverjetno sitnim izrazom na obrazu, ko se do mene neopazno približa nuna in me začne žgečkat, zraven pa naredi izraz “daj se no malo lepše držat”.
Če že vsi pišejo o tem, bom pa še jaz.
Elvis Presley. Res ga je treba omeniti, legendo. Rodil se je 8. januarja 1935, umrl pa leta 1977 na današnji dan, vzrok naj bi bil zastoj srca zaradi nezdravega življenja.
If I can dream:
Ker zadnje objave samo jamram in opisujem naše stanje, je čas, da napišem tudi nekaj o državi, po kateri potujemo. Kot verjetno veste, spada danes Tibet pod Kitajsko. Vendar ni bilo vedno tako.
