Namaste,

prvi trije dnevi potovanja so za nami. Še vedno se nahajam v Katmanduju. Naša pot bo v nadaljevanju izgledala nekako tako: pojutrišnem krenemo iz Katmanduja proti Tibetu. Pot naj bi trajala nekje 6 dni, da dosežemo Lhaso - glavno mesto Tibeta. Med drugim bomo vmes videli tudi Mount Everest. V Lhasi bomo ostali 4 dni, nato pa se bomo z vlakom odpeljali do Pekinga, od koder tudi letimo domov.

Zadnje tri dni smo si ogledovali Katmandu, ki je dosegel, če ne presegel pričakovanja. V treh dneh bomo tako obdelali čisto vsak tempelj, ki je po mnenju Lonely Pleneta vreden ogleda. To je seveda posledica našega zelo aktivnega načina življenja tukaj, ki je precej drugačen kot tisti, ki sem ga bil vajen na potovanjih po Španiji in Kubi. Bujenje okoli pol 8ih, zajtrk, nato pa ga žgemo kaksnih 6 ur - tudi največja vročina ni ovira - po mestu. Zvečer so na sporedu nakupi, zato si z veseljem odtrgam nekaj časa za internet.

Za začetek samo par hitih zanimivih faktov o Nepalu:

- v Nepalu je stičišče 3 religij - islamske, budistične in hinduistične (prevladuje)

- v Nepalu obstaja 117 kast in tudi 117 jezikov, ki si med samo niso nič podobni; glavni jezik je nepali; v Nepalu zivi 25 milijonov ljudi

- najpoplarnejsi šport je nogomet, baje so strašni tehničarji - moram preverit

- vozijo po levi strani, to pa zato ker nimajo svoje tovarne avtomobilov, zato jih uvažajo iz Indije, ki je bila angleška kolonija

- Nepal nikoli ni bil kolonija

- Katmandu leži na 1350 m nadmorske višine, pa tukaj ni snežilo že 62 let!

Ogledov pagod, templjev, potal ne bom opisoval, ker ne bi dovolj dobro opisal njihove lepote in mogočnosti, ki jo izžarevajo, njihova zgodovina pa te začne zanimat šele ko jih vidiš - res krasne zadeve. Zato se bom v tem svojem “potopisu” raje skoncentriral na prigode iz vsakodnevnega življenja.

Tako sem včeraj ze izpolnil enega svojih glavnih ciljev potovanja - da obedujem v hardcore lokalni luknji. Ena najlepših stvari na potovanjih se mi zdi, da vsaj za trenutek zaživim kot oni. Tako smo se med sprehodom po predmestju Katmanduja infiltrirali v eno izmed domacih gostilnic, kamor še gotovo ni stopila turistova noga. Angleščina seveda na takem kraju odpove, zato sem naročil isto kot gospa pred mano. Izkazalo se je za rezance (noodles) z zelenjavo in bivolovim mesom, ki ni kaj prida - je suho in kitasto. Ker sem hotel biti frajer, sem narocil tudi čili, ampak chef se je izkazal za večjega frajerja in mi ga dal veliiiko preveč, tako da sem moral zravren popiti 3 kole. Kosilo je stalo 80 rupijev (240 sit) - za 5 kol in porcijo nudlov. Not bad! Na tem mestu moram omenit, da spimo v hotelu za 13 usd na noč - torej se gremo low budget varijanto (Lonely Planet hotelov pod 30 usd sploh ne omenja:) ), ampak je to svojevrstno doživetje. Manjši problem je voda, ki seveda ni pitna, tako da si je treba tudi zobe splahnit z ustekleničeno vodo. Za vsak slučaj pa si usta razkužimo še s 60-procentno travarico:) Ata je kot pionir tega postopka ta občutek zelo dobro opisal: “Vidiš potem pa ko si umiješ zobe, pa čez malo rakije (naredi požirek), tega ne preživi nič, še ti komaj!”:)

Toliko za zdaj, javim se kmalu!