Spet se javljam z nekaj dnevno zamudo, ampak je razlog tokrat opravičljiv. Kot sem končal prejšnjo objavo, prispemo ponoci v Nylam (3700m). Vsi zaspimo z nizko vročino, malo slabostni, ampak smo naslednje jutro vsi fit in pripravljeni na potep po Tibetanski planoti. Z našim džipom se vozimo po neokrnjeni, res prekrasni naravi, vsake toliko časa se ob cesti ustavimo v kaki vasici, se smejimo z domačini … Res tako kot sem si predstavljal. Vrhunec dneva zame je bil vzpon na 5200m visok prelaz - najvišja točka, ki jo bomo na potovanju dosegli, s prekrasnim razgledom, razburljivost pa je še povečal Lonely Planet, da je gori zelo redek zrak in da imaš ves čas občutek, kot da si pijan (drunken walk). Ko prispemo na vrh, sem razočaran.

Pogled je sicer res prekrasen, ampak o kakšnem oteženem dihanju in vrtoglavici ni govora … Z Ajdo malo pozersko pred ostalimi turisti lagano pretečeva kakšnih 200m, meni pa še to ni dovolj, zato narediva z atejem en fotoshuting, kako sprintam - zgoraj brez:) , v ozadju pa ledeniki. Res upam, da bodo slike dobre… Po kake pol ure gremo nazaj na 4000m in prva pade mama - bruha kar iz džipa. To je bil v bistvu tudi edini trenutek slabosti ta dan. Pot poteka naprej nemoteno, vmes dvakrat vidimo Mount Everest (kot zanimivost - samo dovolilnica za odhod na Everest stane 25000$ per person!), slikamo vasice … okoli 8ih prispemo v hotel, pojemo večerjo in okoli 11ih zaspimo (tokrat le jaz s 37.6C). Ponoči me tako kuha, da si 5krat grem v kopalnico zmočit glavo, da malo zbijem vročino - sploh nočem vedet koliko sem je mel. Zjutraj se zbudim, malo vroč proti ponoči, si zmerim vročino - 39.9! Vzamem aspirin, pojem zajtrk, pa vročina krepko pade na 37.5, zato pač temu ne posvecamo prevelike pozornosti. Naša pot je zamišljena kot potovanje od mesta do mesta zato okoli 10ih krenemo proti Shigatse-u in ga že ob 12 dosežemo. Shigatse ima enega najlepših samostanov kar sem jih videl. Velik je kar 9000m2, v njem zivi 1200 menihov, med drugim sta v njem največji sedeči buda na svetu - visok 28m in buda narejen in 100kg srebra in 8kg zlata … Naš vodič nas preko vez spravi še v eno od meniških celic, v učiteljevo natančneje. Takšne stvari je treba doživet. Okoli pol štirih ogled zaključimo in gremo na kosilo, ki pa mi ne tekne. Čez dan moje počutje že tako ni bilo posebej dobro, med drugim me je bolela glava, ki me res nikoli ne boli, zdaj pa se je še poslabšalo, tudi vrocina je narasla na 38.7. V oskrbo me vzame mama, tako da v eni uri pojem dva aspirina in 4 oglja, se trikrat stuširam z mrzlo vodo, pijem neke nagravzne elektrolite, ampak vročino zbijeva le na 38.3. Popoldanski sprehod po mestu zato raje spustim in počivam, ampak vročina še kar raste in ne pade pod 39.0. Naš vodič, bodoči alternativni zdravnik, nas prepričuje da je to pač malo višinke bolezni, pa straha … in to tudi kupimo, ko pa se mi ob 10ih zvecer že 5 ur res močno vrti, mi gre neprestano na bruhanje, v glavi pa imam občutek, kot da mi kdo hoče s kladivom razbit čelinko iz notranje strani, vročina sploh ne pade, ob dihanju pa dobim se kašelj, ki pa se mi zdi še najmanj moteš, hočem it k zdravniku. Z gotovostjo lahko trdim, da se tako slabo še nisem pocutil. Vodiš, njegov prijatelj ata in jaz se tako peljemo v bolnico. Dežurna zdravnica me pregleda, nič posebnega se ji ne zdi, moti jo kašelj, zato se odloči, da mi zmeri vsebost kisika v krvi. Rezultat je šokanten: v krvi imam pol manj kisika od opimalne vrednosti!! (Normalna vrdenost je 90 ne vem kaksnih enot, jaz jih imam 47) Zdravnica me zato rahlo zaskrbljena pošlje na rentgen. Tudi zelo zanimiva zgodba, ki pa je predolga, da bi jo opisal, na koncu ne dobimo nobenih slik le A5 listič. Tibetanca prebereta izvid in dobita čudna izraza … malo postanem zaskrbljen. Ko v roke dobi list zdravnica, me takoj odpeljejo v urgenčno sobo, skozi nos mi napeljejo kisik in vzamejo kri. O ti jeba, kaj pa je zdaj to.. vprašam zdravnico. Zdarvnica pa mi materinsko odvrne, da gre za pljucni edem - po domače: ko ti pljuča zalije voda. Seveda bi lagal, ce bi rekel, da me ni stisnilo, ampak na splošno sem ves postopek prenesel kot mož - podrobnejši opis postopka in hospitalizacij bom opisal jutri, ker zdaj moram it inhalirat neke blazine s kisikom, ki so mi jih dali…:) vglavnem, živ sem:) , ampak za večjo branost in malo napetosti prekinjam tukaj … se nadaljuje …