Po Katmanduju smo se podali v višave Himalaje. Naše postojanke na tej 7-dnevni poti so bile:

Nylam, Lhatse, Shigatse, (..spustimo dve mesti) in na koncu 7 dni Lhase (glavnega mesta Tibeta). Verjetno najboljši in najlepši del poti. Te gore so res fantastične! Zanimivo je tudi to, kako velika je razlika med Evropsko in Azijsko klimo, saj je na Tibetu na 4500m še vedno vse zeleno. Edina črna pika tega “visokega” Tibeta, sicer jim to zaradi okoliščin težko zameriš, je stranišče, besedo tuš, kaj šele tuš kabina, pa le redko kdo pozna… to me pa pravzaprav ni posebej motilo

Za začetek slika našega ‘vodiča’ iz Nepala do Tibeta - to je naš Bobby Sixkiller (beri zgodbo). Slika res opiše celo sitacijo.

Simbol Tibeta:

LJUDJE

Mladenke v tibetanski vasici:

Pastir:

 

In slika tipične hiške v vasici v slogu Tarantina – film je malo zažgan (je pa res, da Quentin to naredi nalašč, meni pa se je to zgodilo:)

GORE

Vse tisto, kar je belo, je krepko nad 6500m.

In kralj med njimi – Mount Everest (še enkrat moram napisat, da samo dovolilnica za vzpon, stane 25.000$ na osebo) Moraš bit res zmešan!

In moj tek (pravzaprav šprint) na 5200m nadmorske višine, ki ni bil kriv, še enkrat ponavljam - ni bil kriv za moj edem.

NARAVA

Prekrasna dolina (na koncu polj je vasica, se vidi če je slika dovolj povečana)

Jezero, ki smo ga prečkali s čolnom, ki je na dnu strani

 

Najbolj tipična tibetanska žival – jak; te žvadi tehtajo tudi čez tono. Žal se na tej sliki ne da oceniti velikosti tega alfa samca, največjega med največjimi – te prepoznaš po črni barvi in beli progi sredi glave, ampak res je bil ogromen; bližje si pa nisem upal Jak je na Tibetu skoraj sveta žival, pastirji pa se na njih navežejo do take mere, da nimajo srca, da bi jih sami ubili, tako da jih takrat ko pač pride njihov čas, vodijo na pašo na take dele, ki so za jaka preozki, tako da ta slej ko prej omahne v prepad. Zvito. Bolj leni pastirji, pa kar najamejo klavca in mu obljubijo del kolin

TRANSPORT

Edini način potovanja po Tibetu - Toyotin Land Cruiser

Naša ladjica, ki je imela tako “močan” motor, da na !jezeru! ni mogla pluti proti toku:) Tako smo za cca. 500m razdalje potrebovali 1 uro (šli smo cik-cak).

FOTOGRAFIJE SO NA VOLJO V POLNI VELIKOSTI TUKAJ! (54 MB)