Ker je bilo naše prvo srečanje, pogovor, intervju ali kakorkoli pač želite, tako sproščeno, super, uspešno (lahko tudi skupaj), naju je Damjan osebno povabil na tiskovno konferenco predstavitve njegovega tretjega albuma. Za prireditev sva se oborožila - ata Gazvoda nama je posodil 15 let star flash, takšnega nastavljivega, ki se prišraufa na fotoaparat. Če ga usmeriš direktno v oči je precej velika verjetnost, da portretiranec dobi migreno. Za njegovo usposobitev sva potrebovala 15 minut, ampak se je dobro odrezal. Že ob prvem pritisku na sprožilec se je cela dvorana obrnila k nama. Kot dokaz te nebeške svetlobe še fotki, ki sta nastali med testiranjem (fleš ima tudi A-test za rentgen).

Zgoraj dejansko prva fotka s flešem, spodaj pa najboljša.

Okoli 18ih sva se že nekoliko pozna povzpela po stopnicah Art cafeja v hotelu Piramida. Fukabilna hostesa Maja nama je jasno dala vedeti, da nepovabljenci tukaj nimajo kaj iskati, zato sva ji morala dati svoji imeni (Demi prišepne, da bi ji dal tudi svoj hepatitis, A, da ne bi bilo bojazni punce), ki sta seveda bili na seznamu in zelo pomembno sva zakorakala noter. Nekoliko sva bila razočarana nad obiskom, saj nas je bilo v kavarni vsega skupaj le 15. Z 20 minutno zamudo prispe Damjan s svojo Majo.

Po nekaj minutni predstavitvi so bila na vrsti vprašanja novinarjev. Prav jezna sva bila, da si kakšnega nisva pripravila vnaprej. Tudi ostali so bili na istem kot midva, le starejša gospa z digitalcem je Murka kar nekoliko napadala: “Ali ne razmišljaš, da bi se boljše glasbeno izobrazil, ker tako dela večina glasbenikov?” “Kakšno glasbeno izobrazbo sploh imaš?”… tako da ji je uradni povezovalec programa hitro odvzel besedo, to pa je bila tudi večina teksta na prireditvi. Nato se je večinoma fotgrafiralo in jedlo mini sendviče…

Damjan naju je pozitivno presenetil, ko je le nekaj minut po prireditvi kar sam prisedel za najino mizo. Na hitro sva mu postavila nekaj vprašanj, se mu zahvalila za povabilo, on pa nama je podaril svoj nov album, ki gre kot prvo darilo v arhiv najinega podjetja. Preprosto morala sva postaviti vprašanje tudi Damjanovemu promotorju za primorsko, katerega ime nama je žal ostalo neznano. Mogoče je bil kriv Martinov nagajiv pogled, saj naju je po zelo nedolžnem vprašanju: “Kako bi v enem stavku opisali Damjana?” odslovil z: “Super, smešan, simpatičan, zato je zabavan dečko. Hvala!” Za več vprašanj nama je zmanjkalo idej, roko na srce pa tudi ni bilo veliko ljudi, katerim bi lahko postavila vprašanje.

Zabavo je proti koncu s svojo prisotnostjo popestrila Miša Margan, novopečeno Playboyevo dekle, katere slike si je M takoj po prihodu v najino pisarno tudi ogledal.

Srečanje je bilo zanimivo, Damjan se nama je zahvalil za obisk in zadovoljna sva odšla…

Mili, avtorica večine Damjanovih pesmi

Damjan nam je tudi zapel in vmes pozabil besedilo

Višek večera, stisk roke med Damjanom in njegovim primorskim promotorjem (vidite, tudi on se je pripravil na najin fleš). Prvovrstni fukič

“Daj, daj, daj…”

Kdo je tu zvezda? Ko je Damjan prisedel za najino mizo, so pritekli tudi fotoreporterji

Na prireditvi je Demi kot vestni bloger zasledil tudi Marka Pigaca

Tuda Playboy-Maša je bila vesela Damjanovega darila

“Daj Martin, slikaj me prosim s tem srečnim parom!” Čeprav se ne gre odločiti, kdo je bolj vesel