Kraj: Stadion z umetno travo za Ljudskim vrtom

Čas: 16.00 (tema, zato pod vključenimi reflektorji)

Vreme: rahel sneg (idilično božično vzdušje)

Teren: raven in navkljub snegu, ne preveč moker

Zgoraj navedeni pogoji za igro so sicer zelo dobri, ampak treba je poudariti, da smo fantje iz Nogometno-atletskega kluba Poljane vajeni na polbetonsko-poltravnato zaplato, kjer se žoga odbije v vse smeri, razen tja kamor pričakuješ. Zato smo se morali najprej privadit na pravilno odbijanje žoge. Ker je umetna trava počasnejša od naravne, ni tako do izraza prišla naša hitrost. Tudi ‘gužva’ na igrišču (7+1) nam je povročala nekaj težav … vem, sami izgovori … tako, da smo tekmo izgubili in to s čisto malo več kot 3:2.

Bilo je 4:2 (ampak zadnjega gola skoraj ne gre štet, ker je padel zelo pozno). Mislim, da je vsem jasno, da pač zaradi poraza poročilo ne bo (pre)dolgo.

Prvi polčas smo se oboji še privajali na veliko igrišče, se pa je takoj videlo, da se Polančiči znajo bolje ‘postavit’. To jim je omogočalo lepo in kontrolirano kroženje žoge (na krilo, pa nazaj v sredino, pa spet na krilo, pa nazaj v sredino – posledica: občutno večja posest žoge), medtem ko smo mi(dva) rinli naprej predvsem po sredini. Kljub večji posesti žoge so Polančiči le s težavo prihali do zaključnega strela in so prvi zadetek dosegli z izdatno pomočjo naše obrambe. 1:0 je bil tudi rezultat prvega polčasa.

Drugi polčas smo Nk atleti zaigrali še slabše. Igra nam ni in ni stekla, tako da so Polančiči še očitneje zagospodarili na igrišču. S projektilom s kakšnih 16ih metrov, so Polančiči sredi drugega polčasa povedli z 2:0. Deset minut kasneje pa je bilo že 3:0 – golmanov gol. Napad Nk atletov je to tekmo popolnoma odpovedal, dva prebliska v roku 5 minut, s katerima smo se sicer nevarno približali, ne opravičujeta zelo slabe igre napadalnega dvojca. Mirne vesti lahko rečem, da ga v našem moštvu ni igralca, ki bi lahko bil zadovoljen s svojo igro. Na drugi strani pa so Polančiči igrali lep nogomet in skozi celotno srečanje držali niti igre v svojih nogah. Lahko sklenemo, da so vsi Polančiči igrali veliko nad svojimi zmožnostmi – ker pač vemo, da vsi grizejo proti boljšemu nasprotniku. Zadnjega gola ne bom niti opisoval, ker je padel iz kontre, ko smo mi na vsak način želeli izenačiti.

To seveda nikakor ne pomeni, da so Polančiči boljši, ker smo seveda MI boljši! Nekaj taktičnih sprememb, psihično stabilnejši golman (vzel bo dva persena) pa ste pečeni! To bomo dokazali že na naslednji revanši, ki upam da bo čimprej. Na svidenje do takrat!