Z družbo smo se še zadnjič letos, dva večera pred velikim pijanim silvestrskim ponočevanjem odločili, da skočimo v kino. Odločitev ni bila težka, v eno smo se strinjali, da si ogledamo najnovejši film na sceni, Ameriški gangster (čeprav je ideja bila moja ) Nekateri zato, ker jih takšne teme zanimajo, spet drugi se zanašajo na dobre kritike medijev
Najpomembnejša v poslu je iskrenost, integriteta, trdo delo, družina…da nikoli ne pozabimo, od kod prihajamo….za trenutek zapusti lokal, stopi po ulici, BAM, ustreli človeka v sredo čela, se vrne….kje sem ostal?

Se mi zdi, da po kar nekaj časa, ko sem za popestritev dolgočasnih dni moral ponovno gledati celo Ace Venturo ipd., končno en dober film. V filmu se pojavljajo zanimivi liki, predvsem posrečen je detektiv Trupo, posebni agent. Res je nekaj posebnega, iz podkupnin si zgradi pravo graščino, privošči si vse, na koncu pa umre za posledicami strelne rane, ki si jo zada sam¹, med tem, ko se senči na svojem dvorišču.

Bah, saj ne vem kaj bi še napisal, pojdite gledat, res dober film, tudi z vidika ekonomskega izobraževanja, v filmu je namreč na čudovit način prikazano kaj potrebuje podjetje, da uspe

1. eni bodo že vedeli, zakaj sem tako napisal [↩]

Vsi samo o Božiču pišejo. Pa saj vsi vemo, da je to to, da se pravkar dogaja in…. zdaj bom pa še jaz Kaj si mislim o Božiču?¹

Božič je najbrž bil nekoč nekaj lepega, družina se je zbrala ob malo boljši večerji, preživeli so nekoliko več časa skupaj, šli v cerkev. Danes je vse skupaj obrnjeno na glavo, skomercializirano. Rdeč Božiček je ziher prisankal darilo tudi Jezusu, ko se je tam sredi polja v hlevu začel dret. Prav predstavljam si ga. Not?? Danes vse preveč visi na Božičku in na obdarovanju. Ljudje v tem času zapravijo ogromno denarja, časa, da bi nakupili darila, ob tem pa spregledajo ravno tisto bistvo Božiča. Poleg zapravljanja denarja in časa pa v nakupovanju nekateri izgubljamo tudi živce. In na koncu ne kupimo tistega, kar želimo, ampak enostavno nekaj, kar je pač tam blizu. Denar pa gre papa. Božiček je odlična marketinška poteza, tudi Coca-Cola ga super izkorišča.

Pa tako ni samo za Božič. Kaj pa, ko je čas birme in tista večsto evrov vredna darila. Darilo se dobi za nek dosežek, ne pa zato, ker si si upal postavit pred škofa in zdrdrat vnaprej naučeno besedilo. Bedarija.

Merry fucking Christmas to ya all!

1. o tem sva se pogovarjala tudi s Špelo [↩]

Če me mogoče vidite v mestu, kako šepam kot stara kripa, nisem pijan¹ in najverjetneje tudi gleženj ni kriv, mogoče pa so mi odrezali prste.

Danes smo - bedaki - igrali tradicionalni predbožični nogomet. Zunaj, na 10 cm snega. Poleg tega, da se na takšnem terenu ne more igrati ravno kvalitetnega in tehnično superiornega nogometa, je bilo še mrzlo, kot še nikoli v bistvu. Najprej me je samo zeblo, zbadalo v prsnem košu, ko je mrzli zrak rezal v pljuča, potem pa je postajalo prijetneje, na koncu prstov nisem niti čutil. In doma pod tušem sem ugotovil, da so modri, tako prav, vijolično modri. Sicer sem jih uspel spravit nazaj v normalno barvo, ampak nikoli se ne ve…. Zanimivo je, da so bili vsi trije prsti na levi nogi, med tem, ko je bila desna top-fit.

BTW: danes je veliko El Classico, za nepoučene Barcelona - Real Madrid. Kdor ne pogleda te tekme, je peder (po teoriji Miroslava Blaževića: Moški, ki jih nogomet ne zanima, so pedri).

1. sicer možno [↩]

Tako, že nekaj let je eden izmed najpopularnejših špilov World of Warcraft. Obstajajo neki dodatki in to (mogoče pa samo eden), igra pa se igra po celem svetu. In prav toliko let, kot je špil v obstoju, toliko časa ne morem verjeti in se norčujem geekom, ki ga natolcujejo cele noči v tem svetu.

Zdaj pa sem ga “odkril” še jaz, vpeljal me je Tilen, ki je začel pred kakšnim mesecem. Danes sva se dobila že ob 9. zjutraj, ter v njegovi “računalnici” igrala, on mi je sproti govoril kaj in kako. Zaenkrat sem sicer na trial accountu, po dveh dneh igranja pa sem na peti stopnji. Definitivno ga bom kupil takoj, ko si malo finančno opomorem. Te zasvoji. Spet nekaj za mamo.

Moja mama ve vse. Že nekaj let mi govori, da sem zasvojen. Da sem odvisnik. Moja droga? Včasih sem presedel cele popoldneve pred TVjem, prvih nekaj razredov osnovne šole sem pogledal čisto vse risanke, ki so se odvijale popoldan na satelitskih programih Super RTL ipd. Nekega dne je vse skupaj šlo v kurac, crknilo je, tako sem pač nehal¹.

Klik za nadaljevanje »

1. Še vedno sumim fotra, da je enostavno izklopil zadevo [↩]

Tilenove super ideje…že od nekdaj so se mi zdele zanimive. Tako me je pred tedni navdušil za poker, dejal je, da ga med vikendi igrajo v kleti pri babici. Texas HoldEm? Ne, tega pa ne poznam.

Tako smo se včeraj zvečer ob 21. zbrali na partiji pokra. Poleg Tilena sta bila tam še njegov sošolec Matej in Đuro. Po kratkem uvajanju in razlagi pravil, kaj je vredno več, kdo je na vrsti, blind, check, fold, all in…sem najprej obral Đurota Menda po dveh partijah, ali pa mogoče treh, sem izgubil voljo, ter postal uradni delilec. Žal mi je, še vedno, da nisem igral previdneje, naslednja runda je namreč trajala….hm, 2 uri? In ves ta čas sem jaz mešal in delil. Bruuuuuuuuh

Hah, naslednjič pa za tapravi denar, ne fantje?
Ko smo končali…ob 4 zjutraj…je zapadlo že kar nekaj snega. Idealno za preizkušanje “bočnega drsenja”. Vedno vsi pizdijo, da so ceste zasnežene in da sneg vse preseneti in da cestne službe ne morejo pravočasno vsega počistiti? Kak za fak jim je to ratalo danes ponoči ob 4??! Kakorkoli, po začetnem razočaranju je Tilen priporočil parkirišče pred centrom Tuš na Pobrežju. Seveda, zakaj pa ne….

In nisva bila edina, dve čudeka sta bila tam z Mercedesom M in Volvom, nek karavan je bil, predvidevam da sprednji pogon. Potem smo izmenično vozili, nekaj časa je en sparkiral, pa se je drugi kurčil, pa spet obratno. Če to ni super filing, aaaaaaaaaa. S Sorentom sva ju oba poownala, ker je avtomatik z zadnjim / 4 - pogonom, je dokaj enostavneje, delala sva 720 stopinjske obrate na mestu ipd. Skupni vtis je pokvaril dotik s pločnikom ob izhodu s parkirišča šele dobre pol ure za tem. Bova ponovila

Ali ste vedeli, da se v Sloveniji lahko kupi delnice na kredit, ki ga najameš na banki, za varščino tega kredita pa lahko zastaviš te iste delnice, ki jih sploh še nisi kupil? Res je.

Takšen zakon je bil sprejet pred leti in nekdo je na ta račun pokasiral lepe denarce. Seveda takšnega kredita ne more dobiti vsak, ampak kakšen…hm, kaj pa vem…Bine Kordež in njegovi prijatelji….ali pa Boško Šrot….seveda samo ugibam¹…kot velike živine, pa si to lahko privoščijo, saj jim direktorji bank “zaupajo”. Enostaven način, da prevzameš kakšno uspešno podjetje, kajne? Potem enostavno prepišeš dolg na podjetje in v kratkem času postaneš milijonar. Predlog za spremembo tega zakona je bil podan komaj letos. Ja, prepozno, nekaj posameznikov je pofukalo Slovenijo.

Vse v življenju se zgodi z razlogom.

1. valda, čisto možno je, da je kot manager zaslužil bajne vsote in prevzel eno izmed najuspešnejših podjetij z lastnim zaslužkom [↩]

Iz šutdije, ki jo je nraedil nkei porfesor iz Cambirdiga izahja, da slpoh ni vžano, v kaškenm vsrtnem rdeu so čkre v nkei bsedi, vžano je smao, da sta pvra in zdanja čkra na praevm msetu. Na pvri pgoled igzleda zleo knofuzno, vdnear je mžono kjlub tmeu barti. Rzalog je v tem, da mžogani ne brejejo vaske čkre psoebej, apmak bsedo kot cleoto.

Danes popoldne sem se nič hudega sluteč usedel za računalnik, da bi opravil vsakotedenski pregled blogov, ko sem na enem izmed njih – natančneje blogu Andreja Mernika, naletel na zelo »zanimiv« članek. Post naj bi opisal letošnje nagrade za najštudente na naši fakulteti, nagrado je prejel avtor bloga. Tako se tudi začne, ampak se v drugi polovici teksta prelevi v srdit napad name. Zakaj, ne vem? Ker imam danes zelo slab dan, pravzaprav gre bolj za obdobje, sem se odločil, da Andreju ne bom ostal dolžan. Tukaj je druga plat zgodbe.

Klik za nadaljevanje »

Da, spet sem bil na košarkaški tekmi. Prej nikoli, zdaj pa dvakrat v enem mesecu. Čisto vedno, ko grem, Olimpija zmaga. Če bi bil v upravi kluba, bi razmislil o tem, da mi podarijo letno karto v VIP loži
Klik za nadaljevanje »