Nekaj časa je trajalo, da sem prišel k sebi, potem sem čakal na fotografije, za tem so mi ostale teme postale zanimivejše. Zdaj pa s skoraj tedensko zamudo tudi jaz sporočam, da smo dejansko že v letu 2008
Nikoli ničesar ne planiram…razen potovanj. Ker je že pred dolgo časa bil sprejet dogovor, da je naslednja destinacija Mehika in ker je potrebno prihraniti kar nekaj denarja, pa še potem bom beračil, sem bil za praznovanje novega leta pač finančno omejen, zato sem poskusil z najcenejšo varianto, KMŠ, plačaj malo, spij kolikor hočeš Ok, letos smo tam bili ponovno, tudi lani smo bili finančno nesposobni, čaga pa je bila nora, pa smo se odločili ponoviti.

Najprej je bilo potrebno postaviti strategijo, kdaj in kako začnemo. Če plačaš ruski bife, je brez smisla zapravljati za dodatno pijačo, smo sklenili. Lokal se je odprl ob 21., ker pa nismo želeli biti prvi, smo se dogovorili malo po tej uri, a najkasneje ob 21:30. Seveda je bilo, ko smo prišli, že polno, pa smo bili v dogovorjenem roku tam. Odložili smo bunde, plašče, ter se poskušali asimilirati v družbo, pogledali naokrog, če koga poznamo, naročili pijačo…

…in potem zaslišim Jerotov smeh: “Hahaah stari, ti z odprtimi usti spiš…!! “, ker je doma reees daaaleč, je prespal v fotrovi delovni sobi, do takrat pa se je že zbudil in mi želel povedati, da odhaja domov.

Saj ne, ni bilo tako hudo. No, bilo je hudo, v žabarskem smislu. Hudo, ej, stari. Nekaj podobnega. Bilo je zakon, nenadjebljivo super, pili smo, super družba, lušni dogodki (glej sliko ), dober zaključek starega in začetek novega leta. Pa saj veste kako poteka čaga, ne bom opisoval podrobnosti…

…razen ene, ki sem jo izvedel naslednji dan…

M je zgodaj zjutraj želel oditi domov, išče svojo jakno, ki so jo med tem očitno preobesili na drugo mesto. Prepričan, da mu jo je nekdo ukradel, se odloči, da jo bo tudi on nekomu, zunaj je mrzlo, do doma pa dobrih 20 minut hoje. Začne brskati po garderobi, išče primerno oblačilo. Najde plašč, ki mu sicer ni povsem prav, a dober bo. In gre. Seveda se ni od nikogar poslovil, nikoli se ne.

Nekaj minut za tem Ajda, M-ova sestra odhaja domov, njenega brata ni nikjer, očitno je že odšel. Pa vendar njegova jakna še visi tam. Mogoče jo je pozabil. Hkrati pa ne najde svojega plašča. Tudi ona odide.

Najbrž sami lahko sklepate, kaj se je zgodilo