Spominjam se prvega računalnika. Dobil sem ga za birmo, sicer je takrat v naših krajih bila navada moped, a ker sta starša zdravnika in gledata raznorazne nesreče vsak dan, sta se odločila, da je bolje imeti sina zasvojenega, kot mrtvega.

Bilo je v 6. razredu osnovne šole, hkrati z najboljšim računalnikom (vsaj meni se je zdel tak), pa sem dobil tudi svoj prvi dostop do interneta (dial-up). Najprej razne strani, potem pa ircanje….ja, vsi trije otroci smo kar največ časa previseli na ircu.

Kakšno leto za tem se je zgodilo. Prvi mesec je znašal račun takratnih nekaj tisočakov, tisti mesec pa kar okoli 80 tisočakov. Seveda so bili starši jezni, kdo ne bi bil? Otroci smo pretiravali z internetom. Za tem smo omejili uporabo interneta. Naslednji mesec pa šok, račun je znašal 100 tisočakov. Po prijavah, preiskavah in kdovekakšnih postopkih smo dobili nazaj ničlo, izvedeli smo, da je naš priključek uporabljalo okoli 10 oseb. O denarju ne duha ne sluha.

Danes pa spet kriminal. Ko misliš, da se nič ne more zgoditi, te doleti. Pred kakšno ure me je klical oče: “Najdi obrazec za preklic certifikata in izklopi računalnik. Nekdo je nakazal 9800€ v tujino, pravkar so me klicali z banke!!”

Denar je bil namenjen nakupu inštrumenta, čez dober mesec imam sprejemne izpite za srednjo glasbeno šolo. Mislite, da ga bomo še kdaj videli?