S piscem tega bloga sva se v petek 1. februarja v večernih urah dobila pred najino bivšo šolo – DGM in se odpravila v bližnji MC, oziroma po domače – Pekarno. Tam je ta večer nastopal najin bivši sošolec, redni član sobotnih nogometov - pri katerih ga v obrambi odlikujeta predvsem nepopustljivost in agresivnost, v napadu pa odlična tehnika in hitrost – če ni preveč mokro; bivši član našega razrednega benda NLP (Neodvisne Liste za Pank), povrh vsega pa še odličen matematik – Vid Smolič a.k.a. Videk. Kot bobnar je nastopil v bendu z ne preveč posrečenim imenom – Bluzi rock¹.

Bluzi Rock sestavljajo: Jana – vokal + klaviature, Janez – solo kitara, Matic – ritem kitara, Simon na basu in Videk na bobnih. Ko bodo zasloveli pridejo poleg še priimki. Videk v kratkem pogovoru z nama opiše bend kot tehnično zelo dovršen. Kot pravi sam, ”je vsak mojster svojega inštrumenta, naša slabost pa je, da nam manjka skupnih vaj. Dal bi tako pevki, kot tudi basistu in ritem kitaristu … ok, mogoče malo pijan ” Večinoma igrajo star klasičen rock, saj avtorskega materiala nimajo dovolj za celoten ”gig”.

Nastopili so kot zadnja skupina, okoli 11ih. Med izvajanjem začetnega komada je bila dvorana Gustaf bolj prazna kot polna, a se je po prvi pesmi dodobra napolnila. Možnosti za to sta dve: kadilce je začelo zebst, ali, kadilci so slišali da pa ”ta bend kr dobro špila, ne” … jaz bi stavil na slednjo.

Kakorkoli, Bluzi rock nas je ogrel z rock priredbo Beethovnove Fur Ellise in nato z dvema komadoma, ki ju žal nisva poznala. Višek njihovega polurnega koncerta je bil na sredini. Jana je pesem posvetila vsem Juretom v dvorani, nato pa so začeli donet težki akordi komada Toxicity od System of a Down, kot me je poučil Demi. Takrat se je enim štirim metalcem kankretno odfukalo. Kot v transu so začeli noret pod odrom, z dvakrat hitrejšim ritmom od že tako hitrega Toxicitya.

Pevko je potem postalo malo strah, vsaj občutek sem mel tak, saj si je do konca nastopa živčno vlačla majco čez dekolte.

Po odlični izvedbi tega metal komada, so zaigrali Sultans of Swing od Dire Straitsov in nekoliko pokvarili dober vtis, saj je Jana prevečkrat izvedla ”Shakiro” – kar je sicer kul, ampak v to pesem ne paše. So pa Janine pevske sposobnosti in močan glas lepo prišle do izraza pri zadnji pesmi - Wake up od 4 Non Blondes, med refrenom je glasno pritegnila tudi publika.

Vtis – dober. Z Jernejem sva bila oba navdušena nad lead-guitaristom in njegovimi hitrimi prsti, basist in ritem kitarist sta delovala zelo prepričljiva na svojih inštrumentih, Videk pa naju je tako navdušil, da smo se začeli pogovarjat o obujenju našega starega benda. Bend ima še veliko rezerv, kot takšna najočitnejša, ki pade nepoznavalcu v oči, bi bila energičnost, saj so ”inštrumentalci” ves nastop stali čisto pri miru – dobro za Videka je še razumljivo, ampak kak skok katerega od kitaristov ne bi bil odveč.

Rock on

1. igra še v enem bendu [↩]