V zadnjem času sem ta kotiček precej zanemaril, nekaj časa sem celo razmišljal, da bi prenehal s pisanjem in zbrisal stran, potem pa sem se spomnil, da sem pred kratkim podaljšal domeno in bi to bili stran vrženi cekini.

Da ponovno nekaj napišem, me je po (pre)dolgem prigovarjanju prepričal M¹. Razlog za njegovo uspešnost je najbrž vztrajnost, ki je posledica tega, da je dečko pač nesposoben, uči se slabo, len je, metla mu ne steče, v kuhinji se ne znajde…ko sem mu ponudil odrešilno bilko, da bi prišel kaj napisat na blog, jo je pred dobrim letom z obema rokama sprejel. Popolnoma ga razumem, zakaj želi stran ohraniti pri življenju.

Da ne izgubim rdeče niti, ki je tokrat niti ni.

Klik za nadaljevanje »

1. dejstvo je, da me je veliko zvestih bralcev poskušalo prepričati, pa nikomur ni zares uspelo [↩]

Zgornjo fotografijo sem posnel na Schiserjevi zabavi (ne čisto, ampak glede na fotografijo bi jo lahko res mirno uvrstili tja) – pozirata levo Kathrine in desno Doris, ali bolje rečeno DDoris Moja prijateljca. Rad jo mam in tudi ona pravi, da ma mene rada. Je moja sošolka in jaz sem njen sošolec. Pravim ji, da je bistra in tudi ona pravi meni, da sem brihtan buča. Ne mara biokemije in tudi jaz ne maram biokemije. Rad pohvalim njeno postavo, ona moje ne (Tanja je tista, ki me rada zgrabi za rit). V piceriji vedno naročiva isto pico (op.p. je pa treba povedat, da sva zadnjič malo eksperimentirala in naročila različni, ampak pici takoj zatem razpolovila in na krožnikih ustvarila identično sliko). Redno bere najin blog in se včasih tudi zasmeji moji šali, zatorej si res zasluži ta kratek oris, povrh vsega pa sem ji obljubil, da ga bom spisal, kot tudi to, da bom šel k frizerju. Oboje sem storil.

Klik za nadaljevanje »

Prejšnjo soboto se je v Slovenski Bistrici odvilo dvoransko državno prvenstvo v mnogobojih. Ker sam že kakšne tri mesece več ne ”cepam” na sobotnih distancah, me je presenetil trenerjev vpoklic v člansko ekipo za to tekmo. Ko pa sem videl štartno listo za to dokaj prestižno tekmovanje, sem bil zgrožen! Na štartni listi je bilo prijavljenih osem atletov iz PMB (Poljane Maribor) in eden iz ASB (Almont Slovenska Bistrica). Z imeni raje ne bi operiral, o tekmovalcih lahko povem le to, da sta bila na startu dva aktivna atleta, ASB-jev atlet pri PMB-ju opravlja delo trenerja, za nameček pa je bila polovica tekmovalcev za 10 kilogramov pretežkih. Tudi starostna struktura je bila pestra – od 17 do 28 let, tako bi lahko to tekmovanje poimenovali tudi ”Spopad generacij”.

Klik za nadaljevanje »

Ondan sem šel še drugič v kino poskušat čisto dojet letos najbolj nagrajen film s strani ”akademije” No country for old men. Moj prvo-drugi vtis, bi lahko sklenil po Sitkotu: Film me ni čisto prepričal, ampak drugače je pa odličn :) Nekako tako bi v bistvu res še najboljše opisal občutja po filmu. Perfekteni dialogi, odlični igralci, super posneto, idealna dolžina ..počasi mi zmanjka okrasnih pridevkov … ampak res, filmu ne morem nič zamerit, mogoče le to, da me ni ”prilimal” na sedež, kot so to naredili nekateri od preteklih oskarjevcev. Za brata Cohen, ena najslavnejših hoolywoodskih scenaristov/režiserjev/producentov/igralcev, ki vedno delujeta v duetu, je to že tretji pomembnejši Oskar - prvemu iz leta ‘97 za izviren scenarij (Fargo), sta letos dodala še Oskarja za najboljši film in Oskarja za najboljši scenarij po predlogi (No country for old men). Film sem si ogledal v ljubljanskem koloseju s prijateljico Tanjo.

Klik za nadaljevanje »

Ko se že govori o orkanih in škodi po Evropi…

Včerajšnji dan, bila je sobota, je tudi v Mariboru pihalo. Kot vsako soboto, smo tudi včeraj poskušali dopoldan igrati nogomet, vendar smo zaradi vetra imeli nemalo problemov, žogo je neslo v vse smeri, razen v tisto željeno. Ok ajde, na koncu smo vseeno zmagali
Popoldan sem po kar močnem deževju peljal psa na sprehod, na glavni vpadnici v center mesta pa me je pričakalo tole, ni mi preostalo drugega, kot da se obrnem in se vrnem domov.