Ondan sem šel še drugič v kino poskušat čisto dojet letos najbolj nagrajen film s strani ”akademije” No country for old men. Moj prvo-drugi vtis, bi lahko sklenil po Sitkotu: Film me ni čisto prepričal, ampak drugače je pa odličn :) Nekako tako bi v bistvu res še najboljše opisal občutja po filmu. Perfekteni dialogi, odlični igralci, super posneto, idealna dolžina ..počasi mi zmanjka okrasnih pridevkov … ampak res, filmu ne morem nič zamerit, mogoče le to, da me ni ”prilimal” na sedež, kot so to naredili nekateri od preteklih oskarjevcev. Za brata Cohen, ena najslavnejših hoolywoodskih scenaristov/režiserjev/producentov/igralcev, ki vedno delujeta v duetu, je to že tretji pomembnejši Oskar - prvemu iz leta ‘97 za izviren scenarij (Fargo), sta letos dodala še Oskarja za najboljši film in Oskarja za najboljši scenarij po predlogi (No country for old men). Film sem si ogledal v ljubljanskem koloseju s prijateljico Tanjo.

Tanja je letnik ‘86, 172 centimetrov, pravšnje postave (razen če jo srečate med izpitnim obdobjem, ki ji pobere precej kilogramov), rjavih oči, dolgih temnorjavihdorahlordčekastih las, kadilka, klepetulja, zna bit tudi pridna v šoli, išče fanta za resno zvezo … vsaj tako bi jaz napisal ženitni oglas v njenem imenu. Seveda Tanja trenutno ne išče ženina, se pa na svojem facebook accountu predstavlja kot ‘’single”.

Kot sošolca sva se spoznala v prvem letniku fakultete, se po brucovanju nekoliko oddaljila, a nato v drugem letniku začela prijateljevati. Danes ga skoraj ni več tedna, ko ne bi kosila skupaj, poklepetala ob čaju ali si izmenjala zapiske na predavanjih … Ko pa šolski zvonec zazvoni, metaforično seveda, se Tanja rada pozabava. V njenem slovarju bi pod ”zabava” pod točko 1) našli – ples do jutranjih ur. Alkoholu  tudi ne reče ravno ne, bolj -  ”črnino mam pa kar rada .. čeprav pa ne pijem tolk k ti!!” al pa ”ti si bil bol pijan!!”

 

Od osebnih kvalitet cenim njen smisel za humor. Punca ima tudi dokaj dobro sposobnost imitiranja, čeprav ji štajerskega dialekta še ni uspelo čisto osvojit, se prepoznam v odsekani slovenščini: ”..potem pa sem tak to naredo.” Očarala me je s svojo gostoljubnostjo – ko sem si enkrat za destinacijo mojega teka zbral njeno ljubljansko prebivališče, sem pričakoval kozarec tople vode, maksimalno cedevito, dobil pa sendvič s pršutom, pršutom! in sirom, ob zelenem čaju (zunaj je blo mrzlo …) plus za posladek mandarine. 

Kot njeno slabo stran bi izpostavil, hojo po ulici, ko z dvignjeno glavo, kot dirkalni konj, gleda le v eno smer.

(nazaj k filmu)

Tanja je delila moje razmišljanje o filmu, čeprav se najini filmski okus marsikdaj razide – tako ji ne morem odpustit, da je Sin City ocenila, kot ”..petnajst minut sem še zdržala, potem pa ga nisem mogla več gledat”, čeprav se mi nekoliko odkupi, ko mi pove, da se je glasno smejala ob gledanju Snatcha.   

Oba naju je najbolj navdušil Anton Chigurh, ki ga igra Javier Bardem - za vlogo je  prejel oskarja. Anton Chigurh je psihopatski morilec, ki na samem začetku filma ubije policista, nato nič-krivega voznika osebnega avtomobila … nekoliko kasneje mafijska šefa, pa tri mehičane, bivšega polkovnika … pri vseh teh umorih ni kaj veliko prepuščeno domišljiji, prej obratno. Bolj izvirno se mi je zdelo posredno ”prikazovanje” ubojev; tako naprimer potem ko v vratno žilo ustreli glavnega mafijskega šefa, vpraša presranega računovodjo, ki je po naklučju tudi takrat v pisrani:

- ”Who are you?”

- ”I’m nobody, just an accountant …. Will you shoot me?”

- ”That depends”

- ”On what?”

- ”Can you see me?”

…druga, ko mu prijazni kmet, s pick-upom pomaga s kleni prižgat avto, Chigurgh pa ga prosi če lahko raztori svoj pick-up na katerem je imel naložene zaboje s kokošmi … v naslednji sceni v avtopralnici čisti raztovorjen pic-up …

 

…in zmagovalna: ko pričaka v hiši ženo glavnega junka-bedaka, da bi jo ubil, ker je pač dal besedo njenemu možu. Po dolgem prigovarjanju in res vrhunskih replikah se zdi, kot da bi se le usmilil nič krive, simpatične Teksančanke, potem pa se s kamero preselimo pred hišo. Anton mirno pride ven, se nasloni na ograjo in si pogleda podplate svojih škornjev (med filmom ima večkrat težave s krvjo na tleh, tako pri pokolu Mehičanov zavrže s krvjo premočene nogavice, ko ustreli polkovnika mora dvignit noge na posteljo, saj bi mu jih približujoča mlaka krvi drugače umazala, v tej sceni pa preveri le podplate).

Priporočam!