Res je, rojstnodnevna zabava radia City se je ponovno dokazala spodobno, ma kaj spodobno, nenadjebljivo čago. Pa to ni kriv organizator (pardon, saj nimam nič proti radiu), vedno znova je kriva dobra družba. Večina izvajalcev, ki se predstavi na tem praznovanju, ni ravno za dol past, včeraj sem se zavzel naprimer samo za Neisho in pa za Predina, slišal sem žagati tudi Zablujence. Vem da so vmes peli tudi neki Hrvati, kar pa ni ravno po mojem okusu
Za City smo se s sošolci iz gimnazije začeli pogovarjati že pred dobrim mesecem, naš tradicionalen pohod iz v bistvu centra mesta pa do pod Pohorja je bil dogovorjen. Potem je najprej zašunjal M, “učit se moram“, naslednji je bil Jero, ki je raje šel na predporočno zabavo svoje sodelavke (ali mogoče predporodno?), kot zadnji je navdušil Đuro, ki je bil “bolan“. “Razlogov” za bolezen na tem mestu ne bom navajal.

S Tilenom sva tako ostala sama, na koncu sva se sprijaznila z dejstvom, da na letošnjo zabavo pač ne bova šla. Tako smo s Štabulom (ja, l je tukaj namenoma) sedeli na Glavnem trgu na kavi, ko me pokliče sošolec Seba iz OŠ, tudi z njim sem se dogovarjal, da se vidimo gori. Slučajno se je nahajal ulico stran od mene, kjer je tudi on popival, vsedel se je v avto in ga odpeljal štiri ulice naprej, potem pa skupaj s Primožem prišel do nas, skupaj smo spili še en pir.

Tukaj naprej se začenja legendarni del, ki ga seveda zaradi strahu pred tem, da moj blog čita tudi moja mama, ne bom v celoti napisal! Vsak je šel v svojo smer, vsak je nekaj pojedel, dobili smo se kako uro in pol za tem ter se okoli 20ih odpeljali proti Pohorju, tam nekaj malega še spili, padale so dobre debate, smejali smo se tako, da me še vedno bolijo obrazne mišice. Bilo je super, tako da: M, Jero, Đuro, resnično vam je lahko žal, da niste prišli!

Pa še ena odlična zadeva se je zgodila včeraj! Po dveh dneh sem končno našel delujoč bankomat, dvignil sem denar, se podal na pošto in dvignil pošiljko, v kateri je bilo tole:

Tako je, z M odhajava na FM4 Frequency Festival, ki bo avgusta v Salzburgu, igrali pa bodo tudi THE KILLERS!!!!

WAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA!!!

- čeprav se še vedno zavedamo, da smo najboljši -

V kratkem bo izdelana uradna spletna stran kluba, do takrat pa bomo poročila tekem in informacije v povezavi z Atleticom objavljali na tem spletnem naslovu.

PREJŠNIČ – NK Atleti&Co po enem treningu s kar 4:1 premaga NK Radvanje, ki se v II. medobčinski ligi Maribor nahaja na sredini lestvice (6.mesto). Izvrstna predstava celotne ekipe! Evforija prevzame igralce Atletica do te mere, da si Jurij gre kupit kopačke kar naslednji dan (povedati gre, da polovica ekipe ni igrala v kopačkah) – in tisti ki poznamo Jurija vemo, da drugače z denarjem ravna bolj … preudarno.

V torek imamo že dogovorjeno drugo prijateljsko tekmo za soboto, nasprotnik – NK Jakob. Klampfer - bivši igralec Jakoba - nas svari, da je ekipa boljša od Radvanja (Jakob je na lestvici v II. medobčinski ligi na 4. mestu), vendar Klampferja nismo jemali preveč resno.

V naši ekipi so tokrat manjkali poškodovani Demšar, noseči Murko (zmago na tekmi smo želeli posvetiti njegovemu v soboto, 17.5. rojenemu sinu Patriku, žal se ni izšlo), prehlajeni Kirbiš, Globevnik pa se je mudil na družinskem srečanju. Tako da smo bili dokaj zdesetkani, povrh vsega pa je naš organizator igre Čerpes v dopoldanskih urah istega dne pretekel mali maraton v Radencih, Ritonja – naša edina menjava – pa še ni čisto pozdravil nategnjene mišice.

Klik za nadaljevanje »

Poročila z naših tekem bom prekinil zaradi čudovitega razloga. Klubski soigralec in prijatelj - Darjan Murko - je prvič postal očka. Ponudil nam je enkratno rešitev za klub, saj bomo v naslednjih sezonah potrebovali mladinske selekcije, mali Patrik pa bo kar prvi v naši U4 ekipi.

Tukaj je nekaj fotografij ter copy-paste teksta, ki ga je poslal novopečeni ata (to je po novem tudi njegov vzdevek):

evo pošiljam ti slike od prvega podmladka nk atletico mb, če boš dal kaj na net. maš prej ko se je rodil, ko spi z atejom, in ko se previjamo.

ajd

ati, mami in patrik

- čeprav se še vedno zavedamo, da smo najboljši -

Zadnji teden je bil za novoustanovljeni NK Atleti&Co zelo pester. V nedeljo 11.5 se je odvila naša prva ”11 proti 11” tekma – nasprotnik: NK Radvanje. Minulo soboto pa smo, ne še popolnoma regenerirani, gostovali pri NK Jakobu.

Nedelja, 11.5.

Kak teden pred zgoraj napisanim datumom, nam je predsednik NK Radvanja v znak prijateljskih odnosov in dobrega sodelovanja (naslednjo sezono bomo namreč domače tekme igrali na njihovem igrišču - pod Pekersko gorco) ponudil prijateljsko tekmo, saj je bilo Radvanje tisti vikend prosto ligaških obveznosti.

Dan prej smo tako namesto klasičnega malega nogometa, razdelili igralna mesta, malo potrenirali podaje, “petelinčka oz. ševo” in par strelov z razdalje. Večina nas je potem še isto popoldne nabavila nogometne ščitnike in štucne, ker dresov še nimamo smo igrali kar v markirkah. Sledi poročilo s prve tekme.

———————————————————————————————————

Prijateljska tekma: NK Radvanje: NK Atleti&co Maribor

Kraj: Stadion pod Pekrsko gorco

Ura: 16.00

Gledalcev: 61 (prešteto)

Končni rezultat: 1:4

Klik za nadaljevanje »

Prejšnji teden so se pričeli ”Dnevi tibetanske kulture v Mariboru”. V sklopu tega projekta so iz Indije prišli trije tibetanski (budistični) menihi, ki v prostorih mariborskega gradu izdelujejo mandalo. V četrtek, 22.5. ob 20. uri bodo v Narodnem domu imeli koncert oziroma molitev, pod imenom ”Sveti zvok Tibeta”, dva dni kasneje, torej v soboto, pa bodo mandalo ob ceremoniji stresli v Dravo – uničenje nečesa tako čudovitega kot je mandala ponazarja minljivost vsega okoli nas in obenem z vrnitvijo peska v ekosistem ohranja pozitivno energijo na tem prostoru.

Ker so moj oče organizator tega projekta, nas je doletela ta čast, da smo eno popoldne lahko gostili ljudi, ki bodo glede na zdajšnjo situacijo na Tibetu, v kratkem postali živa čudesa. Ti gospodje so Thupten (50 let), Mingyur (43 let) in Thinlay (25 let). Po narodnostih so Tibetanec, Nepalec in tibetanski Indijec, vsi pa prihajajo iz istega samostana – Gyoto monastery, ki leži v mestu Dharamsala v Indiji. V Dharamsali živi tudi Dalai Lama, oziroma Njegova svetost, kot mu pravijo Tibetanci. Moje prejšnje precej slabo mnenje o Tibetanskih menihih se je po tem popoldnevu bistveno izboljšalo. Navkljub precej polomljeni angleščini skoraj celotnega omizja smo se odlično razumeli. Takoj na začetku je Thupten pokazal svoj izvrsten smisel za humor, ko smo se pogovarjali o “masali“, čaju ki izvira s tibetanske planote, se je Mingyur pohvalil:

“I know masala tea” in šef mu je cinično odvrnil: “You do, a?” Thupten je drugače sinonim za besedo ”modrec”. Je 4. človek samostana, kar pomeni - velika živina. Tudi njegov način govora je tak, da pritegne pozornost in zanimanje – ko govori on, vsi ostali utihnejo.

Klik za nadaljevanje »

Po mojem mnenju en najboljših bendov ‘ever’, se je leta 2003 v Readingu za nedoločen čas poslovil od svojih oboževalcev. Če obstaja boljši način slovesa, kot da ti 100.000 ljudi poje: ”… well, just let them go …” …

Ob gledanju spodnjega videa, ki preprosto mora bit na najinem blogu, me ob tem, ko mi gre na jok, spreletavajo mravljinci. Pa še glavni pevec (Damon Albarn – po tem ko so se Bluri razšli, je ustanovil virtualno skupino Gorilazz) je tak superkul – ni je primernejše besede za človeka, ki med zadnjo pesmijo, med 3 sekundnim premorom, pred vrhuncem pesmi reče polnemu stadionu: ”Thank you very much, Reading, thank you”, potem pa 0,1 miliona ljudi poje na njegovo povelje… Mislim, aaahhhh!!Pa še lep je!

Pa še besedilo, da boste lahko prepevali zraven

This is the next century
Where the universal’s free
You can find it anywhere
Yes, the future’s been sold
Every night we’re gone
And to karaoke songs
How we like to sing along
‘though the words are wrong

It really, really, really could happen
Yes, it really, really, really could happen
When the days they seem to fall through you
Well, just let them go

No-one here is alone
Satellite’s in every home
Yes, the universal’s here
Here for everyone
Every paper that you read
Says tomorrow’s your lucky day
Well, here’s your lucky day

It really, really, really could happen
Yes, it really, really, really could happen
If the days they seem to fall through you
Well, just let them go

Foto: Urban Brumen

Novi ljudski vrt…

Klik za nadaljevanje »

Pred dobrima 2 mesecema je Andrej pisal o starejših produktih, ki so jih izrinili novejši, “modernejši”… danes pa sem se v podobni situaciji znašel tudi sam.

Na poti iz mesta se mi je zaluštal sladoled, preko Starega mosta sem prikorakal na Tabor, tam pa je na Ljubljanski cesti zmotila prometna nesreča, popolnoma uničen motocikel je preusmeril mojo pozornost in odšel sem mimo kioska, kjer prodajajo zamrznjene dobrote.

Da ne bi prehodil vse poti nazaj, sem se zato ustavil v trgovini, ki je pač bila na poti in si privoščil celi dve ledenki. Ko pa sem že stal na blagajni, sem zagledal to dobroto. Kot malemu otroku mi jih je vsak teden prinašal dedek in vedno sem se jih razveselil. Pograbil sem jih celo pest, blagajničarki pa od veselja pustil 20 centov napitnine.

Včeraj sem po dolgem napovedovanju končno postal mož dejanja in se odpravil v trgovino. Predolgo sem čakal s tem nakupom, kmalu bi postalo prepozno in zadeve se več ne bi dalo rešiti na tako enostaven in prefinjen način.

Moja najnovejša pridobitev je Remington HC760S, plačal sem ga slabih 60€, v praksi izgleda takole:

Zakaj bi plačeval po 5€ in več, če lahko isto zdaj storim sam, v nekaj mesecih pa se bo investicija zagotovo povrnila. Zdaj hodim naokrog takšen:

BUM! Tukaj je zgodba, ki ste jo vsi nestrpno pričakovali. Že nekaj dni vnaprej najavljena, pa za nekaj dni prestavljena (vsem poznana strategija dvigovanja napetosti).

Klik za nadaljevanje »