Malokdo ve, kako pomemben je bil včerajšnji dan za mariborski šport. Dokončno se je namreč ustanovil že v naslovu omenjeni NK Atleti&Co Maribor, ki bo v naslednji sezoni štartal na prvaka 2. Mariborske medobčinske lige.

S sopiscem tega bloga - Jernejem, ki je tajnik Atletica (res me ne čudi, da nama nekateri očitajo da hodiva), sva imela včeraj delovni dan. Prejšnji teden od UE Maribor potrjen statut ne pomeni ničesar, če kluba/društva ne bi registrirali v evidenco AJPESA (Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve). Zakaj? Nimam pojma, mislim, da tudi 3 referentke, ki niso imele bogvekaj dela, ne bi znale odgovoriti na to vprašanje. So pa bile res prijazne in stvar je bila urejena v 15-ih minutah.

Next stop - DURS (Davčna uprava Republike Slovenije). Tja sva šla po davčno številko. Spet ogromne pisarne, ogromno referentov in višjih strokovnih svetovalcev, ljudi pa bore malo. Prijazna višja strokovna delavka naju je takoj sprejela in me kot uradnega zastopnika kluba prijazno vodila skozi nič kaj preproste formularje. Obenem me je poučila, da .. ”boste vi gospod tisti, ki ste kot pravni zastopnik kluba finančno odgovorni za nepravilnosti, tako da tukaj kar vpišite svojo davčno številko.” ( paničn )

Med izpolnjevanjem obrazcev sva z Jernejem zaprepadena ugotovila, da je na odločbi ime narobe napisano – namesto Atleti&Co je pisalo Atleti@Co, kar je pomenilo, da so bili tako izpolnjeni vsi obrazci na AJPES-u, kot DURS-u, saj se mora ime skladat z imenom v odločbi. Tako sva morala pred odprtjem računa na banki, narediti ovinek na UE Maribor. Jernej je naglas razmišljal, da je neprijazni gospod, ki nam je izdal odločbo, napako naredil namenoma, mene pa je predvsem skrbela dolžina postopka. Izkazalo se je, da napaka ni bila namerna in da je bil kriv … “človeški faktor, moja napaka“, nama je sopihajoč pojasnil že dobro znani gospod. Nato se usede za računalnik: “Gospod, kje naj iščem ta znak? Pridi mi sem pokazat! Se res opravičujem, se zgodi, veste … Na AJPES-u si že bil … (v čistem miru) Lepo vas prosim, dajte se malo usest in počakat, res mamo gužvo …” Ker si je res težko predstavljat to vrhunskost, je Jernej z mobitelom posnel del pogovora z njegovo predhodno stranko. Posnetek le tega bo objavljen jutri v nadaljevanju te objave, ki jo bo spisal sam šef DeMijeve luknje.

Zadeva je bila res hitro urejena in tako je naveza predsednik-tajnik že hitela nazaj na AJPES in DURS, da bi spremenila ime. Vse skupaj sva uredila v roku ene ure in ob 12.05 začela iskat banko. Zanimiva štorija v bistvu. Najprej sva zavila v Novo Ljubljansko banko, kjer so naju napotili v poslovne prostore – pri vratarju sva se morala celi identificirat. Ko prispeva na oddelek za pravne osebe prijazno vprašam že na pogled sitno - pasjo gospo, kje lahko odpreva račun za športno društvo. “Pa kaj sta pri kom naročena?!” odvrne SS gospa, “se opravičujem, nisem vedel, da se je treba naročit … “ “Ja seveda, zdaj je čas praznikov, pa nas dela veliko manj kot ponavadi in nimamo časa za taka zadeve. Metka, kaj maš kaj časa, tu sta … ” Ker res ne maram takih idiotov in takega odnosa sem se brez besed obrnil in šel, Demi pa je spontano sledil.

Ljubljansko banko sva tako črtala, Novo KBM je izločil Demi, Abanka se je izločila sama, saj je bila zaprta. Takrat sem se spomnil besed svojega očeta, ki je nedavno rekel: “…naše društvo ima račun odprt pri Delavski hranilnici, saj imajo pri njih super pogoje za društva.” Vendar kje v Mariboru je Delavska hranilca oče niso vedeli. Jernej je nato teatralno iz svojega žepa potegnil svoj super telefon: “Locirala jo bova preko interneta. Poglej si to … ” Usedla sva se na najbližjo klopco – tisto, ki se drži sladolednega kioska Lastovka – in oba zatopljeno gledala v ekranček, medtem ko je Jernej povečeval zadetek “Delavska hranilnica” v Mariboru. In glej ga zlomka, na zemljevidu je bila označena pozicija kjer sva sedela. “To je tu, stari!!” Dvignila sva glave in kakšnih 5 metrov pred nama se je svetil napis ”Delavska hranilnica”.

Po sekaj šetanja (na Partizanski so le uradni prostori), sva na koncu le pristala v poslovalnici Delavske hranilnice na Glavnem trgu. Res ima Delavska hranilnica super pogoje za odprtje računa za društva - med drugim ponujajo vodenje računa za drobiž. Pomagala nama je super prijazna referentka. Z Jernejem, ki je bolj doma na ekonomskem področju in bo vodil račune Atletica, sta se ujela in a blink of an eye, kot bi rekli Angleži. Strokovnost je kar švigala po pisarni in po pol ure je Atletico imel tudi lasten TRR.

NE PREZRITE - jutri sledi nadaljevanje zgodbe z video materialom!