Prejšnji teden so se pričeli ”Dnevi tibetanske kulture v Mariboru”. V sklopu tega projekta so iz Indije prišli trije tibetanski (budistični) menihi, ki v prostorih mariborskega gradu izdelujejo mandalo. V četrtek, 22.5. ob 20. uri bodo v Narodnem domu imeli koncert oziroma molitev, pod imenom ”Sveti zvok Tibeta”, dva dni kasneje, torej v soboto, pa bodo mandalo ob ceremoniji stresli v Dravo – uničenje nečesa tako čudovitega kot je mandala ponazarja minljivost vsega okoli nas in obenem z vrnitvijo peska v ekosistem ohranja pozitivno energijo na tem prostoru.

Ker so moj oče organizator tega projekta, nas je doletela ta čast, da smo eno popoldne lahko gostili ljudi, ki bodo glede na zdajšnjo situacijo na Tibetu, v kratkem postali živa čudesa. Ti gospodje so Thupten (50 let), Mingyur (43 let) in Thinlay (25 let). Po narodnostih so Tibetanec, Nepalec in tibetanski Indijec, vsi pa prihajajo iz istega samostana – Gyoto monastery, ki leži v mestu Dharamsala v Indiji. V Dharamsali živi tudi Dalai Lama, oziroma Njegova svetost, kot mu pravijo Tibetanci. Moje prejšnje precej slabo mnenje o Tibetanskih menihih se je po tem popoldnevu bistveno izboljšalo. Navkljub precej polomljeni angleščini skoraj celotnega omizja smo se odlično razumeli. Takoj na začetku je Thupten pokazal svoj izvrsten smisel za humor, ko smo se pogovarjali o “masali“, čaju ki izvira s tibetanske planote, se je Mingyur pohvalil:

“I know masala tea” in šef mu je cinično odvrnil: “You do, a?” Thupten je drugače sinonim za besedo ”modrec”. Je 4. človek samostana, kar pomeni - velika živina. Tudi njegov način govora je tak, da pritegne pozornost in zanimanje – ko govori on, vsi ostali utihnejo.

Klik za nadaljevanje »