…poskusal bom nadaljevati tam, kjer je zakljucil M…

Po voznji s taksijem, ko smo utrujeni in prestraseni prisli z letala, ko smo ugibali, ali nas bo voznik mogoce polne denarja zapeljal v kaksno ulico k svojim prijateljem in nam vzel vse razen spodnjic, prispeli pred hostel Moneda, pozicioniran v cistem srediscu mesta, se nam je kamen odvalil s srca. Utrujeni smo se odvlekli skozi vrata, kjer nas je sprejel sumljiv¹ Mehican v popolnoma polomljeni anglescini, najbrz pa tudi spanscini.  Ko nas je nasel v racunalniku in smo placali preostanek najemnine, nam je izrocil kljuc sobe v tretjem nadstropju….

Vajen sem spanja v slabih razmerah, saj si kot student na mesec dolgih potovanjih res ne morem privosciti luksuza, a tako zanikrne sobe svoj ziv dan se nisem videl. Poleg dveh pogradov je v sobi bil se en stol in kovinska omarica, kamor si lahko zaklenil svoje stvari (ce si seveda imel svojo kljucavnico, najbrz pa je v dnu itak imela luknjo). Imeli smo tudi WC, v katerem je brlela lucka, ki je spominjala na zaporniske celice iz Prison breaka, umivalnik je deloval kot da iz pipe tece cisti hepatitis, v ogledalu nad njim pa se ni bilo moc prepoznati. Pregledali smo vse koticke, ki jih zaradi borne opreme pac ni bilo veliko, preobrnili smo tudi zimnice, a skorpijonov ni bilo.

Vseeno smo po “treh zvrnjenih tekilah” in utrujajocih 30 urah potovanja brez spanca zaspali kot dojencki.

Prvic sem se zbudil, ko je Rok brez ocal (dioptrija: slep) poskusal najti do WCja, pa se je zaletel v mojo posteljo. Preprican sem bil, da se je nekdo iz hostla odlocil obrati nas ze prvo noc. Manjkalo je minimalno, da bi mu svoje stopalo zagnal v glavo. Kasneje sem ugotovil, da je tudi M razmisljal podobno. Drugic je sredi noci ocitno prispel svez gost, ki je brezobzirno vlekel svoj kovcek po stopnicah in povzrocal neverjeten hrup.

Zjutraj smo se navkljub temu zbudili kot prerojeni, s trezno glavo pa smo se skoraj v en glas (Rok je s seboj imel kljucavnico, pa je bil proti, egoist) odlocili, da se prestavimo v drug, cenejsi, pa tudi nekoliko bolj “z obcutkom varnosti” hostel. Povprasevali smo na vecih lokacijah, a nihce nam ni mogel ponuditi “3 personas, 1 cama“, sele po kaksni uri smo ugotovili, da hotelirje sprasujemo, ali nam lahko ponudijo sobo s posteljo za 3. Za to nam je povedal receptor v hotelu La Fayette, kjer smo se kasneje odlocili, da ostanemo. Za prvo popoldne smo se odlocili ogledati si najboljse tocke centra Mexico Cityja, Zocalo, katedrala, Palacio Nacional. Na glavnem trgu zgodovinskega sredisca mesta - Zocalu - smo naleteli tudi na povorko vojaskih peterobojcev iz celega mesta. Ko smo se vrnili v hotel, se je izkazalo, da ce v Monedi nismo spali zaradi ropota pispelih gostov, tukaj ne bomo, ker se bo iz sosednjih sob neprestano slisal glas placanih zenskih orgazmov. Cena nam ostaja neznana.

Vceraj, torej 10. julija, smo se odlocili za voden izlet na Teothiuacan, piramide iz casov indijancev, karte smo vplacali kar v nasem starem hostlu, Monedi. Za 30$ naj bi dobili prevoz do piramid, oglede, kosilo. Ze pred odhodom izpred Monede, smo se presvercali v hotelsko restavracijo in jim izmaknili zajtrk (kar je M kasneje pri kosilu interpretiral kot slabo karmo, dasiravno je bil on glavni tat), potem pa se usedli v ogromen ameriski kombi znamke Dodge z double wooferjem iz katerih je neprestano donela 50 cent repovscina. K nam je prisedla polmlada anglezinja, a je to mesto zaradi SmrdJerota kmalu zapustila.

Slike bodo sledile, ko se vrnemo domov, kaj vec pa vas o zgodovini teh piramid tako ali tako ne zanima. Tisti najbolj nadebudni pa si kaj vec o najvecji piramidi na svetu (po volumnu!) poglejte na internetu.

Zvecer je karma je spet pokazala zobe, saj je na letalu strah privoscljivega Jerota opekla do krvi, pa ceprav nas je cel dan spremljalo oblacno vreme. Spanka v kombiju njegove “zagorelosti” ne bi mogla opisati bolj slikovito kot z izrazom “la linia”. Ker smo zvecer vzeli se tablete proti malariji (stranski ucinki - pogosto: prebavne motnje, glavobol, izpuscaji, zatekanje obraza, vedenjske motnje, redko: padec stevila eritrocitov in ostale grozote), smo samo cakali na “njeno” naslednjo potezo…

1. ne zelim izpasti rasist, a ti zapeceni so skoraj vsi sumljivi [↩]