Pisca luknje sva minuli vikend doživela sanje – ne tistih, da brcava žogo z Ronaldinhom, ali tistih, da sva na Playboyevi zabavi – ampak tiste, ko v živo poslušava The Killerse.
O WoW-u že dolgo nisem nič napisal, zadnje javljanje je bilo lani, ko sem še začenjal in nisem imel še niti cele igre. Od takrat se je mnogo spremenilo.
Moj hunter je seveda zlevelan do 70, trenutno pa je v fazi gearanja. In to je eden izmed razlogov, da sem se odločil za ta prispevek - danes sem dobil namreč epic rokavičke iz 4. PVP sezone. To pomeni najboljše možne! Razvoj lahko vsi skupaj spremljate tukaj. Zdaj iščem nekoga, ki mi bo na te čudovite rokavičke za primerno plačilo želel enchantat +15 agility, se kdo z Balnazzarja javi? 
Verjamem da ste vsi že mislili, da smo umrli. Pa nismo!
Martin je v prispevku o prihodu v Miami vstavil zloveščo kodo, ki je skorajdane sesula stari blog. Vsebino sem s pomočjo mojega elitnega hitech znanja uspel rešiti, vendar je stari izgled kljub temu preminil. Za posledicami strelnih ran, ki si jih je zadal sam.
Ja, vrnili smo se iz Amerike, bolj ali manj živi in zdravi. In ja, tudi blog je nekoliko drugačen in spremenjen. Je pa res, da je izginil zadnji prispevek, zato M na tem mestu pozivam, da ga napiše znova, v bistvu lahko povzame kar celotno dogajanje zadnjih dni, ki smo jih prebili v Miamiju.1
[↩]Po celem mesecu potepanja po Mehiki, bi bilo skrajno nenavadno in celo smesno, ce ne bi naleteli na policijo. Se posebej, ce se ve, da z mano potujeta znana huligana, M in Jero
Klik za nadaljevanje »
Bil je popolnoma obicajen vecer. Kompanjerosa sta se zaradi utrujenosti odlocila iti domov nekoliko prej, sam pa sem popil se “una cerveza mas, por favor”. Tik pred odhodom me je cakajocega na avtobus nase opozoril nekoliko prepoln mehur. Nazaj v bar se mi ni ljubilo zaradi gnece - drevesa za lokalom so se zdela idealna resitev. Ko sem ze zacel odpenjati pas, pa za seboj zaslisim sireno “UIUI” in zacutim roko, ki me ni nic kaj nezno potrepljala po hrbtu.
