Po celem mesecu potepanja po Mehiki, bi bilo skrajno nenavadno in celo smesno, ce ne bi naleteli na policijo. Se posebej, ce se ve, da z mano potujeta znana huligana, M in Jero

Res je, do zdaj, ko smo v bistvu ze v ZDA v Miamiju in se srecujemo s samimi filmskimi zvezdami (prejle sem na primer pomahal Megan Fox!) - o tem kaj vec drugic - smo imeli kar nekaj bliznjih srecanj z mozmi postave.

Prvic smo se v pogovor s policistom zapletli v Palenqueju, kjer smo mozaka vprasali, kje se zvecer zbirajo mladi. Pokazal je svoje zlate zobe, s sirokim nasmehom je pokazal proti baru preko ceste, ter nam v isti sapi zacel ponujati neko svojo sorodnico. “Si si si, Chickas!!!“ Do trde teme smo igrali tarok in od vrocine utrujeni zaspali.

Drugic smo modre angele srecali na izhodu iz Gvatemale, mozak je po uradni poti zelel placilo izhodne takse, ki je po njegovih besedah sicer znasala 10 ketsalov. Na prvi ugovor, da zelimo potrdilo o placilu, je skomignil z rameni in razlozil, da se “skupni racun” izpise samo v banki in mi individualnega potrdila ne more izdati. Omehcal se je ko sem rekel, da enostavno nimam denarja in da mu lahko dam samo 5 ketsalov. Nasmehnil se je: “It’s OK.”

Naslednja, tretja izkusnja sega v cas nasega poslednjega zabavnega vecernega izhoda v Cancunu. Z Jerotom sva odsla v sobo nekaj minut pred M, saj sva bila utrujena se od prejsnjega vecera, M je bil kmalu za nama. Na poti domov je zacutil klic narave, bila je stevilka 1. Ko se je obrnil proti drevesu, je za seboj zaslisal sireno in preprican, da ga “lovijo” zaradi uriniranja v javnosti odskocil in zacel kazati na popolnoma zapete hlace. Podrobnosti so tako ali tako opisane v prejsnjem prispevku…

Na zadnji dan nasega latino-dela pa kar dve bliznji snidenji. Za ta dan smo se odlocili, da najamemo avtomobil in se sami odpeljemo v 200km oddaljeno Chicen Itzo - se eno mesto s tistimi kamnitimi piramidami… Odpeljali smo izpred rent-a-car poslovalnice znamke Hertz in po priblizno 10 minutah voznje ob avtomobilu zagledamo motor, trenutek za tem pa tudi mozaka z znacko, ki maha naj ustavimo ob robu ceste. Baje smo prepeljali rdeco luc. A veste kaksna je kazen za ti v Mehiki? Odvzem vozniskega, nazaj se jo dobi komaj ob placilu kazni na policijski postaji. “If you pay the ticket here…that’s illegal. But tips are OK.” Seveda se je ob placilu 200 pesov (20$) omehcal, nam v istem stavku povedal, da smo na napacni cesti in da moramo obrniti, ko je to storil tudi sam pa nam je ob srecanju vozil ze mahal. Po zacetnem soku smo se spet peljali se nam je vse skupaj zdelo ze smesno.

Voznjo smo nadaljevali se kaksno uro, ko sem si zelel vozilo (Jeep Liberty 3.7L) zapeljati tudi sam (drugace je vozil Jero, ki je edini imel s seboj tudi voznisko dovoljenje). Ustavimo ob robu avtoceste, katere frekvenca je natanko 0,8 vozila na minuto in zamenjava mesti (M spi na zadnjem sedezu). Ko se ze pripasam v vzvratnem ogledalu zagledam policijsko vozilo, hitro speljem in upam, da bo vse OK. Policijsko vozilo se je ze odpeljalo mimo, o mozak se je ocitno zelel malo pozabavati, saj je na hitro zavrl in nam zacel mahati, da moramo se enkrat ustaviti. Ob zahtevi, da mu izrocim voznisko dovoljenje, sem mu najprej v roke potisnil pogodbo za najem vozila, naslednja stvar je bila osebna izkaznica. Po nekajsekundnem buljenju je decko ocitno ugotovil, da brat ne zna, saj je priblizno 8x ponovil besedo “ticket“, se usedel v avto in - odpeljal! Nekaj sekund smo sedeli v popolni tisini in se nismo mogli nacuditi…cakali smo, da v vzvratni prestavi pripelje nazaj - kot v filmu - a se ni vrnil. S cmokom v grlu smo se presedli na stalne pozicije, ki jih potem vec nismo zamenjali.

Ipak se je bolje peljati slabo (za nepismene - z Jerotom) kot brez vozniskega dovoljenja in tvegati slabo voljo slucajno pismenega policaja¹.

1. kje so tisti casi, ko sem imel celo avto, pa o vozniskem izpitu ni bilo ne duha ne sluha [↩]