- čeprav se še vedno zavedamo, da smo najboljši -

V kratkem bo izdelana uradna spletna stran kluba, do takrat pa bomo poročila tekem in informacije v povezavi z Atleticom objavljali na tem spletnem naslovu.

PREJŠNIČ – NK Atleti&Co po enem treningu s kar 4:1 premaga NK Radvanje, ki se v II. medobčinski ligi Maribor nahaja na sredini lestvice (6.mesto). Izvrstna predstava celotne ekipe! Evforija prevzame igralce Atletica do te mere, da si Jurij gre kupit kopačke kar naslednji dan (povedati gre, da polovica ekipe ni igrala v kopačkah) – in tisti ki poznamo Jurija vemo, da drugače z denarjem ravna bolj … preudarno.

V torek imamo že dogovorjeno drugo prijateljsko tekmo za soboto, nasprotnik – NK Jakob. Klampfer - bivši igralec Jakoba - nas svari, da je ekipa boljša od Radvanja (Jakob je na lestvici v II. medobčinski ligi na 4. mestu), vendar Klampferja nismo jemali preveč resno.

V naši ekipi so tokrat manjkali poškodovani Demšar, noseči Murko (zmago na tekmi smo želeli posvetiti njegovemu v soboto, 17.5. rojenemu sinu Patriku, žal se ni izšlo), prehlajeni Kirbiš, Globevnik pa se je mudil na družinskem srečanju. Tako da smo bili dokaj zdesetkani, povrh vsega pa je naš organizator igre Čerpes v dopoldanskih urah istega dne pretekel mali maraton v Radencih, Ritonja – naša edina menjava – pa še ni čisto pozdravil nategnjene mišice.

Klik za nadaljevanje »

Poročila z naših tekem bom prekinil zaradi čudovitega razloga. Klubski soigralec in prijatelj - Darjan Murko - je prvič postal očka. Ponudil nam je enkratno rešitev za klub, saj bomo v naslednjih sezonah potrebovali mladinske selekcije, mali Patrik pa bo kar prvi v naši U4 ekipi.

Tukaj je nekaj fotografij ter copy-paste teksta, ki ga je poslal novopečeni ata (to je po novem tudi njegov vzdevek):

evo pošiljam ti slike od prvega podmladka nk atletico mb, če boš dal kaj na net. maš prej ko se je rodil, ko spi z atejom, in ko se previjamo.

ajd

ati, mami in patrik

- čeprav se še vedno zavedamo, da smo najboljši -

Zadnji teden je bil za novoustanovljeni NK Atleti&Co zelo pester. V nedeljo 11.5 se je odvila naša prva ”11 proti 11” tekma – nasprotnik: NK Radvanje. Minulo soboto pa smo, ne še popolnoma regenerirani, gostovali pri NK Jakobu.

Nedelja, 11.5.

Kak teden pred zgoraj napisanim datumom, nam je predsednik NK Radvanja v znak prijateljskih odnosov in dobrega sodelovanja (naslednjo sezono bomo namreč domače tekme igrali na njihovem igrišču - pod Pekersko gorco) ponudil prijateljsko tekmo, saj je bilo Radvanje tisti vikend prosto ligaških obveznosti.

Dan prej smo tako namesto klasičnega malega nogometa, razdelili igralna mesta, malo potrenirali podaje, “petelinčka oz. ševo” in par strelov z razdalje. Večina nas je potem še isto popoldne nabavila nogometne ščitnike in štucne, ker dresov še nimamo smo igrali kar v markirkah. Sledi poročilo s prve tekme.

———————————————————————————————————

Prijateljska tekma: NK Radvanje: NK Atleti&co Maribor

Kraj: Stadion pod Pekrsko gorco

Ura: 16.00

Gledalcev: 61 (prešteto)

Končni rezultat: 1:4

Klik za nadaljevanje »

Foto: Urban Brumen

Novi ljudski vrt…

Klik za nadaljevanje »

BUM! Tukaj je zgodba, ki ste jo vsi nestrpno pričakovali. Že nekaj dni vnaprej najavljena, pa za nekaj dni prestavljena (vsem poznana strategija dvigovanja napetosti).

Klik za nadaljevanje »

Malokdo ve, kako pomemben je bil včerajšnji dan za mariborski šport. Dokončno se je namreč ustanovil že v naslovu omenjeni NK Atleti&Co Maribor, ki bo v naslednji sezoni štartal na prvaka 2. Mariborske medobčinske lige.

Klik za nadaljevanje »

Priznam, sem eden tistih, ki jim nogomet pomeni veliko. Poleg tega, da ga poskušam kar najpogosteje igrati, tu in tam pogledam tudi kakšno dobro tekmo.

Včerajšnji polfinalni dvoboj lige prvakov med špansko Barcelono in angleškim Manchester Unitedom je bila v mojih mislih tekma sezone. Finale pred finalom. Moji najljubši ekipi se bosta pomerili in v bistvu mi je bilo vseeno kdo bo zmagal, v mislih sem imel samo lep nogomet, pričakoval sem veliko golov, saj se bosta srečali dve ekipi z najbolj atraktivnimi napadalci. Tekmo sem ves živčen pričakoval cel dan, sploh nisem vedel kaj naj začnem početi….

Pa ni bilo nič od tega, po dokaj dobrem začetku angležev in zgrešeni enajstmetrovki, se je iz minute v minuto vse skupaj slabšalo. Tako ni bilo od lepega nogometa nič, dobil sem samo taktično prepucavanje in 5 minut pred koncem prvega polčasa celo zaspal. Tudi drugega bi prespal, če se ne bi zraven mene vsedel moj ljubi očka in naslednjih 45 minut popestril s svojimi modrostmi.

Strinjala sva se, da je preveč taktike in premalo tveganja v igri posledica (pre)velikih vložkov denarja, kdor izgubi, pač ostane brez nekaj milijončkov… na splošno je vse skupaj po mojem mnenju prišlo predaleč, CR7 ima na primer 200.000€ tedenske plače, najbrž si niti predstavljati ne moremo zneskov, s katerimi operirajo klubi, pa oglaševalske agencije, TV postaje…. in jaz še vedno gledam zanič¹ fuzbal.

1. pristašem taktične italijanske igre se opravičujem. Vsak ima svoj okus, a moj je pač boljši od vašega [↩]

V Mariboru bo v kratkem zaživel nov nogometni klub v kategoriji ”vlki fuzbal” z domiselnim imenom NK Atleti&Co Maribor ( lahko se bere tudi kot NK Atletico Maribor).

Kako vem? Sem eden od njegovih ustanovnih članov, trenutno opravljajoč funkcijo predsednika – trenutno zato, ker upam da nas bo v kratkem kupil kak šejk, al pa vsaj Bolarič, pa še premalo brade imam za predsednika, tako me je sekretarka ob obisku MNZM (Medobčinske nogometne zveze Maribor) vprašala: ”Sej si polnoletn, ne?” – ampak ne morem ji zamerit, ker je preprosto preveč zmešana, simpatično zmešana.

Klik za nadaljevanje »

Naslednji kratek prispevek je posvečen Antonu, ki se je, kot pravi sam: “pač htel pozanimat, pač kak to zgleda, ne, tudi … pa tudi me zanima tudi takšno delo, ne … kot komentator pa tudi kot novinar, ne, včasih” in v svojem poskusu komentiranja nogometne tekme nasmejal zdaj že velik del Slovenije. Res vredno re-ogledovanja.

Če me mogoče vidite v mestu, kako šepam kot stara kripa, nisem pijan¹ in najverjetneje tudi gleženj ni kriv, mogoče pa so mi odrezali prste.

Danes smo - bedaki - igrali tradicionalni predbožični nogomet. Zunaj, na 10 cm snega. Poleg tega, da se na takšnem terenu ne more igrati ravno kvalitetnega in tehnično superiornega nogometa, je bilo še mrzlo, kot še nikoli v bistvu. Najprej me je samo zeblo, zbadalo v prsnem košu, ko je mrzli zrak rezal v pljuča, potem pa je postajalo prijetneje, na koncu prstov nisem niti čutil. In doma pod tušem sem ugotovil, da so modri, tako prav, vijolično modri. Sicer sem jih uspel spravit nazaj v normalno barvo, ampak nikoli se ne ve…. Zanimivo je, da so bili vsi trije prsti na levi nogi, med tem, ko je bila desna top-fit.

BTW: danes je veliko El Classico, za nepoučene Barcelona - Real Madrid. Kdor ne pogleda te tekme, je peder (po teoriji Miroslava Blaževića: Moški, ki jih nogomet ne zanima, so pedri).

1. sicer možno [↩]