..od zadnjič: zdravnica pove, da gre za pljučni edem - v bistvu je to zadnja, najhujša faza višinske bolezni, še hujša je le še tista, ko ti voda zalije možgane. Prva asociacija ateja in mene na besedo “edem” je bila, to sva si priznala kasneje, nek film, ko gresta dve skupini alpinistov plezat na Himalajo in celotna prva in del druge odprave umre zaradi pljučnega edema. Takoj zatem zdravnica napiše recept z zdravili in vzklikne: “Your son need these drugs now, you have to pay them now!”

Klik za nadaljevanje »

Spet se javljam z nekaj dnevno zamudo, ampak je razlog tokrat opravičljiv. Kot sem končal prejšnjo objavo, prispemo ponoci v Nylam (3700m). Vsi zaspimo z nizko vročino, malo slabostni, ampak smo naslednje jutro vsi fit in pripravljeni na potep po Tibetanski planoti. Z našim džipom se vozimo po neokrnjeni, res prekrasni naravi, vsake toliko časa se ob cesti ustavimo v kaki vasici, se smejimo z domačini … Res tako kot sem si predstavljal. Vrhunec dneva zame je bil vzpon na 5200m visok prelaz - najvišja točka, ki jo bomo na potovanju dosegli, s prekrasnim razgledom, razburljivost pa je še povečal Lonely Planet, da je gori zelo redek zrak in da imaš ves čas občutek, kot da si pijan (drunken walk). Ko prispemo na vrh, sem razočaran.

Klik za nadaljevanje »

Naslednja zgodba je resnična, čeprav bi si tak sceranij težko izmislil Guy Ritchie. Je v bistvu šolski primer groteske - z malo več osebami.

Po štirih dneh Katmanduja smo imeli v torek zjutraj planiran odhod proti Lhasi. Glavni akter te zgodbe - Xabbi, nam je naročil, naj bomo ob pol 7ih pripravljeni, ker pride po nas džip (da na kratko pojasnim: na Tibet je danes možno potovat le v spremstvu vodiča, šoferja in Land Cruiserja - ker so ceste nemogoče. Ponavadi se potuje do Lhase in takšna pot ponavadi stane 450usd, nam je Xabbi pobral 550usd, ampak zato obljubljal mnogo večji komfort.). Mi nestrpni čakamo vse od 6.15 zjutraj, Xabbi pa pride ob pol 8ih! In že prvi zaplet: džipa ni, tako da bo treba it do Kitajske meje z avtobusom, sam ne grem z vami, sem vam pa zrihtal drugega vodiča, ki je izgledal natanko tako kot Bobby Sixkiller iz Odpadnika (Renegade - Reno Reine).

Klik za nadaljevanje »

Namaste,

prvi trije dnevi potovanja so za nami. Še vedno se nahajam v Katmanduju. Naša pot bo v nadaljevanju izgledala nekako tako: pojutrišnem krenemo iz Katmanduja proti Tibetu. Pot naj bi trajala nekje 6 dni, da dosežemo Lhaso - glavno mesto Tibeta. Med drugim bomo vmes videli tudi Mount Everest. V Lhasi bomo ostali 4 dni, nato pa se bomo z vlakom odpeljali do Pekinga, od koder tudi letimo domov.

Klik za nadaljevanje »

Ker je zadnje čase obisk Demijeve luknje začel padati, se je general direktor te strani odločil, da me pošlje na drugi konec sveta, natancneje na Tibet, da s stehe sveta poročam v živo in da tako povoziva še edini konkurenčni blog - Jonasa. Dobro, resnica je, da sem tukaj na družinskem popotovanju, ampak prva verzija se sliši bolj kul.

Klik za nadaljevanje »