Oče ga je naučil, da mu prinese copate iz omarice.

V zadnjem času sem ta kotiček precej zanemaril, nekaj časa sem celo razmišljal, da bi prenehal s pisanjem in zbrisal stran, potem pa sem se spomnil, da sem pred kratkim podaljšal domeno in bi to bili stran vrženi cekini.

Da ponovno nekaj napišem, me je po (pre)dolgem prigovarjanju prepričal M¹. Razlog za njegovo uspešnost je najbrž vztrajnost, ki je posledica tega, da je dečko pač nesposoben, uči se slabo, len je, metla mu ne steče, v kuhinji se ne znajde…ko sem mu ponudil odrešilno bilko, da bi prišel kaj napisat na blog, jo je pred dobrim letom z obema rokama sprejel. Popolnoma ga razumem, zakaj želi stran ohraniti pri življenju.

Da ne izgubim rdeče niti, ki je tokrat niti ni.

Klik za nadaljevanje »

1. dejstvo je, da me je veliko zvestih bralcev poskušalo prepričati, pa nikomur ni zares uspelo [↩]

Ko se že govori o orkanih in škodi po Evropi…

Včerajšnji dan, bila je sobota, je tudi v Mariboru pihalo. Kot vsako soboto, smo tudi včeraj poskušali dopoldan igrati nogomet, vendar smo zaradi vetra imeli nemalo problemov, žogo je neslo v vse smeri, razen v tisto željeno. Ok ajde, na koncu smo vseeno zmagali
Popoldan sem po kar močnem deževju peljal psa na sprehod, na glavni vpadnici v center mesta pa me je pričakalo tole, ni mi preostalo drugega, kot da se obrnem in se vrnem domov.

Danes mineva natanko eno leto od obstoja tega bloga. Sicer sem pisal že kakšno leto pred tem, vendar tisti blog ni bil dosegljiv širši javnosti, brali so ga le nekateri prijatelji.

Februarja lani pa sem se odločil registrirati domeno, ter jo spraviti v javnost. Nekaj za tem sem blog vnesel v razne agregate, obisk pa se je od takrat kar precej povečal…meriti sem ga sicer začel komaj sredi marca lani. Spodaj sta dva printscreena iz Google Analytics, aplikacije za merjenje vse mogoče statistike na strani.

30. marca 2007, torej nekaj več kot mesec dni po vzpostavitvi bloga, se mi je pridružil še M. Svež veter je še pomagal, da je blog postal še bolj bran. Skupaj sva uspela objaviti dva profila, napisanih pa je bilo še nekaj drugih člankov, ki so pritegnili pozornost (v bistvu do zdaj skupaj že 159 ).

Veselim se nadaljnega sodelovanja! Vse najboljše!

….hunter je že pri 36, kmalu dobim mounta….dogaja se
Saj ne, saj je tudi to razlog. So pa še izpiti, vaje, ure solfeggia, čela, orkester…res se dogaja, tako da….dopust vzamem.

Pisal sem o tem, da so nam sunili kar lepo vsoto denarja. Po začetnem šoku smo uspeli ukrepati in zgodilo se je takole…

Odkrito je bilo, da je denar bil nakazan na Norveško. Po tem, ko je oče oddal prijavo o izginotju denarja, nas je Abanka brez kakršnekoli podlage obtožila, da smo odgovorni za to, da je denar izginil in ga bomo dobili nazaj samo v primeru, če se bo trenutni lastnik denarja s tem strinjal. WTF?! Prepričan sem, da je naše hišno omrežje veliko bolje varovano kot povprečno slovensko omrežje, ali lahko potem polovički Slovenije ukrademo denar, pa bodo sami krivi za to?

Izkazalo se je, da bil denar nakazan kar neki X osebi, baje naj nebi imela povezave s človekom, ki je nakazilo opravil, ali pa se je usral v hlače, ker je bil prepričan, da ga ne bodo našli. Seveda se je strinjal s tem, da denar vrne. Dobili smo skoraj vse, nekih 150€ si je vzela norveška banka za stroške. Kar precej draga zadeva, tole nakazovanje denarja v tujino…

Zakaj in kako je na prvem mestu do nakazila sploh prišlo, se še raziskuje. Ata je bil z direktorico Abanke jasen, želi imeti povrnjen ves denar, pokrite pa tudi stroške preklicovanja certifikatov, digitalnih podpisov, potrdil itd… Na odgovor pravne službe še čakamo, menda imajo 8 dni časa.

Pri prejšnjem vpisu se je med komentatorje vpisala tudi mag, ki pravi, da je za podobne reči že slišala:

V prvem primeru niso dobili ničesar nazaj, ker so prepozno opazili. Je pa primer na sodišču, vendar so jim dali vedeti, da denarja ne bodo več videli. V drugem primeru je imela pa oseba srečo in je dovolj hitro (nekaj ur po opravljeni transakciji) opazila, da denarja ni in je dobila ves denar nazaj. Prvi primer se je zgodil kakšne 4-5 mesecov nazaj, drugi pa kakšna 2.

Nope, Abanka je no go.

Ulice v Mariboru so prazne. Tudi med tednom, praznina pa doseže vrh ob nedeljah zvečer, če takrat koga srečaš, si car, pa lahko pošlješ članek na Večer. Med tednom, zvečer, ko študentarija je v mestu, je problem to, da so vsi lokali zaprti. Ne vem sicer po čigavi krivdi, ampak malo dlje je odprt samo Cantante, pa še to samo do enih zjutraj, vse ostalo je v centru zaprto. Če hočeš folk zvabiti iz stanovanj jim vsaj omogoči, da se nekje vsedejo in kaj spijejo. Ok, ampak prazno je tudi podnevi, kako dolgo so odprti lokali nima veze (razn meni se zdi pomembno, ko moram pivo cuzat doma…).

Zakaj ljudi ni v mestu čez dan? Ker so vsi v trgovinah in trgovskih centrih, ki so locirani izven mesta. Nič nebo s kulturno prestolnico, karkoli je že njen namen, ali pa bo res zanič, brez ljudi pa res ne. Lahko pa center v Europark prestavimo

Spominjam se prvega računalnika. Dobil sem ga za birmo, sicer je takrat v naših krajih bila navada moped, a ker sta starša zdravnika in gledata raznorazne nesreče vsak dan, sta se odločila, da je bolje imeti sina zasvojenega, kot mrtvega.

Bilo je v 6. razredu osnovne šole, hkrati z najboljšim računalnikom (vsaj meni se je zdel tak), pa sem dobil tudi svoj prvi dostop do interneta (dial-up). Najprej razne strani, potem pa ircanje….ja, vsi trije otroci smo kar največ časa previseli na ircu.

Kakšno leto za tem se je zgodilo. Prvi mesec je znašal račun takratnih nekaj tisočakov, tisti mesec pa kar okoli 80 tisočakov. Seveda so bili starši jezni, kdo ne bi bil? Otroci smo pretiravali z internetom. Za tem smo omejili uporabo interneta. Naslednji mesec pa šok, račun je znašal 100 tisočakov. Po prijavah, preiskavah in kdovekakšnih postopkih smo dobili nazaj ničlo, izvedeli smo, da je naš priključek uporabljalo okoli 10 oseb. O denarju ne duha ne sluha.

Danes pa spet kriminal. Ko misliš, da se nič ne more zgoditi, te doleti. Pred kakšno ure me je klical oče: “Najdi obrazec za preklic certifikata in izklopi računalnik. Nekdo je nakazal 9800€ v tujino, pravkar so me klicali z banke!!”

Denar je bil namenjen nakupu inštrumenta, čez dober mesec imam sprejemne izpite za srednjo glasbeno šolo. Mislite, da ga bomo še kdaj videli?

Ne resno, po podatkih OZN Zemlja trenutno šteje 192 držav članic. Koliko časa nam še ostane, preden bodo ZDA prevzele vajeti (popolnoma, odkrito, absolutno) v svoje roke? Kdaj bodo ZDA prištele k njihovim 50 že obstoječim državam še preostalih 192?

Danes sem na SiOLu prebral, da so dali Sloveniji seznam zahtev za čas predsedovanja EU? Sploh nisem prebral članka, ampak…ne, niti komentarja nimam, saj je vsem jasno, da želijo oni predsedovati svetu. Je pa žalostno, da se jim cel svet podreja, cucki evropski, da našega naroda ne omenjam.

Resnično občudujem Iran, pa Severno Korejo, Venezuelo, Kubo…

Včeraj sem se po prekrokani noči okoli treh popoldan z vlakom odpeljal iz Ljubljane proti Mariboru. Vlak je bil kar precej poln, sicer ne poznam urnikov ljubljanske univerze, ampak očitno je veliko folka končalo s tedenskimi obveznostmi.

Početi nisem mogel čisto nič, slušalke za poslušanje glasbe preko mobitela sem itak doma pozabil, pogovarjati se mi itak ni dalo z nikomer (pa saj se itak nebi upal ), zato sem nekaj časa dremal, nekaj časa pa vlekel na ušesa, kaj se kdo drug pogovarja.

In čisto vsi so, pa ne pretiravam, govorili o tem, kako so bili pijani. Za novo leto, za rojstni dan, za kako priložnostno čago… Vsak je spil tam štiri pire, potem so se pijani odpeljali tja pa še dalje pili, potem pa tja, babe so med tem spile 4 litre vodke, pa so samo 3 bile in ponavadi sploh ne pijejo, hahaaaa, potem pa slišim kak ena hodi, pa nekaj zaropota, zvok ko da bi se nekaj razsipalo, pogledam, pa je bruhala, hahaaa kak norooo. Ja, pa potem smo ga hteli žret še naprej, samo nisem mogo več pit, prav nisem več mogo, veš kaj je to…

V glavnem, a nismo bedni? Tekmujemo v tem, kdo več spije¹, pri tem pa zapravljamo denar, pa še življenje si uničujemo, čist zares. Kdor ob tem še vozi, pa še komu drugemu. Pretiravat ni dobro.

1. se mi zdi, da naša družba bolj na tem dela, da se mamo fajn in ne toliko na tem, da bi bili čim bolj pijani, poznam pa ljudi, ki se počutijo premosorazmerno dobro s tem, kolikšno količino alkohola imajo v sebi, wtf..:? [↩]