Iz šutdije, ki jo je nraedil nkei porfesor iz Cambirdiga izahja, da slpoh ni vžano, v kaškenm vsrtnem rdeu so čkre v nkei bsedi, vžano je smao, da sta pvra in zdanja čkra na praevm msetu. Na pvri pgoled igzleda zleo knofuzno, vdnear je mžono kjlub tmeu barti. Rzalog je v tem, da mžogani ne brejejo vaske čkre psoebej, apmak bsedo kot cleoto.
Včeraj sem zbolel. Najprej sem se zjutraj zbudil z bolečim grlom, potem pa sem se tekom dneva počutil vedno slabše, na koncu me je začela boleti še glava. Dan se je končal že ob 22. v postelji z dvema tabletama v želodcu.
Seveda sem to slabo počutje izkoristil danes in prešprical predavanja. Pridobljeni čas sem izkoristil za spanje, na primer, da gre to dopoldne za kompenzacijo vikenda, ko sem ostal v soboto zunaj skoraj do jutra itd…
Ponavadi ne sanjam. Pravijo, da vsak sanja, le da se nekateri tega ne spomnimo. Jaz sem eden izmed tistih, ki se svojih sanj spomni le enkrat na nekaj mesecev. Tudi če sanjam, to pozabim takoj, ko se prebudim. Dopoldan sem sanjal najmanj 4x, vsaj toliko različnih zgodb se spomnim (razen če se to šteje za enkrat?)!!! In čisto vsi motivi so bili žalostni? Spooky.
Tri zgodbe so bile nekakšno lovljenje ženske, ki mi je očitno veliko pomenila, pa je sploh nikoli še nisem videl, bila je kar neka ženska iz sanj. Temu delu v bistvu nisem posvečal preveč pozornosti, bolj me je fasciniral ta del: vrnil sem se v preteklost in videl čisto vse družinske člane, še teto in strica, seveda mlajše kot so sedaj. Nepremično so sedeli za mizo, brez kakršnihkoli čustev.
A ni ironično, da se ogromno stvari iz preteklosti ne spomnim, da imam delčke preteklosti izbrisane iz spomina, potem pa sanjam nekaj podobnega? Nekdo se norčuje iz mene.
Obstajajo tudi različne razlage sanj, nekateri pravijo, da sanjaš tisto, kar si želiš, da bi se zgodilo, spet drugi menijo, da ali sanjaš nakaj nasprotnega, kar bi se lahko zgodilo, ali pa se tega bojiš, meni najljubša razlaga pa bi bila, da bi se kot Ashton v filmu Učinek metulja lahko vrnil v preteklost in jo tudi spreminjal 
Na pogovoru z Damjanom Murkom smo se super razumeli, prav tako sva prejela vabilo za predstavitev novega albuma Eden in edini, dogodek pa se bo zgodil danes ob 18.00 v hotelu Piramida v Mariboru. Upava, da bo veliko poznanih oseb, da jih pofotkava in potem objaviva..
O tem pevcu sem nekaj že napisal, v soboto pa me je doletela še sreča, da sem ga lahko spremljal v živo. Tukaj je grob opis doživetega.
No ja, ni reklama, čeprav se govori, da je tudi slaba reklama reklama. Mogoče je dobro, da študenti, ki živijo v Mariboru in jejo veliko na bone, preberejo. Mogoče pa tudi upoštevajo.
Ker ravno danes gremo ven in smo dogovorjeni v Štajercu1, bom napisal nekaj o tej destinaciji. Pred dnevi sem od kolega dobil forwardiran email, ki bi naj bil originalno spisan od bivšega zaposlenega v tem lokalu, delno ga bom povzel tukaj, nekoliko ga bom le slovnično popravil in olepšal…naj opozorim, da vir ni zanesljiv, tako da tudi ne vem, ali je vse skupaj resnica. Prav tako nisem še nikoli tam jedel, tako da izkušenj s prve roke (moje) ne morem nuditi.
V prejšnjem prispevku sem opisal, kako prijatelju niso pregledali enega izpita in se zaradi tega skoraj ne bi mogel vpisati.
No, dan za tem je taista oseba veselo prišla na faks, to je le nek razlog za veselje, da se lahko vpišeš v naslednji letnik. Stopil je do vložišča, kjer po navadi lahko dvignemo indeks, ko damo vpisati ocene. Njegove indeksa pa ni bilo. “Mogoče je v tajništvu, kamor ste dali vpisati oceno…” je dejala zaposlena. Tudi tam ga ni bilo, preiskal je še referat ter razna tajništva na drugih oddelkih. Njegov indeks se je izgubil! NI GA VEČ, SPLOH, NIKJER! Rekli so, da če se indeks ne najde, se ne more vipisat…pa ima vse pogoje. Menda bodo zdaj prednost dobili vsi tisti, ki imajo vse dokumente in če se bodo mesta zapolnila… Zaradi njihove napake bo menda mogoče kar ostal v prvem letniku.
Tako, tole se dogaja na EPF. Jaz bom od zdaj naprej kar lepo počakal, da mi pred očmi vpišejo oceno…
S kolegom sva pred časom skupaj šla na izpit, obema je bil pogoj in lahko bi se redno vpisala v 2. letnik. Nekaj dni po izpitu se pokličeva: “Yo stari, rezultati so!” Pa reče on: “Si zadovoljen?” “Hja, 8 je, seveda sem, lahko bi sicer bilo boljše…” mu odgovorim… “Aha, no, jaz sem pa dobil 3!” mi pove. Šokiran sem, ni možno, izpit je bil rešen identično…
Danes je prijatelj imel sestanek z asistentko pri predmetu Ekonomika podjetja (EPF, Maribor). Ko sta videla izpit…naloge niso bile popravljene, le na vrhu izpita je bila obkrožena ocena 3. Brez česarkoli drugega. Prof. Rebernik ni naloge niti pregledal.
Seveda bo ponovno ocenjena, tokrat bo dobil 8 ali 9, pač odvisno od tega, kakšne volje bo profesor.
Torej je mogoče le res tisto, kar se govori, da profesorji včasih vržejo papirje v zrak, izpit pa opravijo tisti, katerih list je pristal na mizi…?
Pred nekaj dnevi sem govoril o vodni pipi, ki mi jo je kupila sestra. Zdaj sem našel še način, kako fotko prenesti z mobilnega telefona na računalnik. Takole izgleda:
Zadnje dni se učim. Imam pa probleme s koncentracijo, zato kar nevede začnem početi kaj čisto tretjega. Tako je danes zjutraj ob 2 nastala tale risba:
Malokdo ve, da sem, ko sem bil še v 7. razredu OŠ, končal nižjo glasbeno šolo, 6 let sem igral violončelo. Mogoče so me takrat preveč forsirali, zato sem, kljub pregovarjanju profesorjev, staršev…vseh, odnehal.
Pred kakšnim letom se mi je prvič zazdelo, da bi mogoče spet lahko igral, spomladi je sestra mojo željo omenila svojemu profesorju violine in ta je zadevo zgrabil resno! Danes ob 11. dopoldan sem že bil na sestanku in najbrž bom, če bom opravil sprejemni izpit, vpisal tudi srednjo glasbeno šolo po B programu, sestrin profesor, pa tudi profesorica čela na SGBŠ sta prepričana, da lahko v dveh tednih pridem nazaj v formo in opravim sprejemne! Torej bom študent in dijak hkrati
Druga opcija je, da se vpišem v 7. razred in potem čez eno leto poskušam opravit sprejemne za SGBŠ, tretja pa, da se eno leto učim privat in potem poskušam s sprejemnimi. Nisem se še odločil, katera opcija mi je najbolj všeč.
